Ekvinocij izhaja iz latinščine, kjer beseda 'aequus' pomeni enako, 'nox' pa noč. Navezava obeh besed tako pomeni enakonočje.
Takrat se Sonce navidezno nahaja točno nad ekvatorjem, deklinacija Sonca je točno nič stopinj. Dan in noč naj bi bila enako dolga. A ste vedeli, da se v praksi to ne zgodi?
Dan in noč sta enako dolga šele na ta datum
Albin Gradišnik iz amaterske vremenske postaje v Krčevini pri Vurberku pojasni, da bo sončni vzhod 23. septembra ob 6.41, zahod pa ob 18.55. Dan je tako za štirinajst minut daljši od noči, enako kot ob pomladanskem enakonočju.
Dan in noč sta enako dolga šele 27. septembra, a smo takrat že nekaj dni v jeseni.
Kdaj točno se bo začela jesen?
Sonce bo 23. septembra najvišje na nebu ob 12.49. Takrat bo od Zemlje oddaljeno 150,1 milijona kilometrov, svetloba pa bo za pot od Sonca do Zemlje potrebovala osem minut in dvajset sekund, razloži Gradišnik.
Pri natančnem določanju časa začetka jeseni je treba ugotoviti, kdaj bo Sonce v legi, ko bo rektascenzija Sonca 12:00:00. Ob pregledu literature in spletni strani najdemo različen čas začetka jeseni.
Zemlja ni popolna krogla, njeno težišče ni v njenem središču, zato pride do precesije Zemljine vrtilne osi. To pomeni, da vrtilna os Zemlje opiše plašč stožca.
Ker se vrtilna os zemlje premika, pa se premika tudi ekvator. Iz razloga nenehnega spreminjanja, pa astronomi podajajo podatke tako, da vedno povedo tudi epoho za katere podatki veljajo.