Tokrat smo se odpravili na Goričko, kjer smo obiskali Mačkovce, kraj v občini Puconci.
Mačkovci se nahajajo v Občini Puconci v osrčju Goričkega, ki slovi po svojih lepotah in neokrnjeni naravi.
V preteklosti je kraj zaradi železniške proge, ki sosednjo Madžarsko povezuje s Slovenijo, slovel kot pomembno stičišče.
Če so prebivalci Goričkega želeli v Mursko Soboto, so morali tukaj stopiti na vlak.
»V Mačkovcih je življenje, če primerjamo tam pred 50 leti malo drugačno. Nekako se je mrtvilo pojavilo. Predleti je bila tukaj še žaga, bilo je živahno, tovorilo se je, les so nakladali,« nam je zaupal domačin Franc.
Mačkovci so se kot naselje pojavili nekje proti koncu 15. stoletja kot Mackovcz, pozneje so se pod Madžari preimenovali v Matyasdom, končno pa se je ustalilo ime, ki velja še danes.
Skozi celotno vas Mačkovci teče Mačkovski potok.
Tako na prvo žogo bi lahko sklepali, da je kraj dobil ime po mačkah, ki so nas tudi sicer spremljale na vsakem koraku.
Zato smo domačine povprašali, ali je kraj morda kaj povezan z mačkami?
Večina sogovornikov je mnenja, da kraj ni dobil imena po mačkah in da z njimi tudi ni povezan.
So nas pa mačke spremljale ves čas našega obiska.
»Tudi mi imamo doma. Vsaka hiša ima mačke, sigurno, kdo ima rad živali jih ima, če imaš rad živali jih imaš, če ne pa boljše, da jih nimaš,« nam je zaupal krajan Robert.
Se je pa pred leti tukaj v tem kraju pojavila tudi ideja o osamosvojitvi.
Se pa je tukaj v tem kraju pred leti sicer pojavila ideja osamosvojitvi.
»To je bila takrat ena ideja, da bi mi kot krajevna skupnost bili samostojna občina. Ampak je ena vas bila potem merodajna, da se to ni zgodilo, bila je ena po prebivalcih največja, nagibala se je k Puconcom in potem smo tudi mi tako ostali,« je povedal domačin Franc.
Kljub temu, da gre za manjši kraj, ki ima približno 230 prebivalcev pa v sebi skriva nekaj posebnosti, ki jih v ostalih manjših podeželskih krajih po navadi ne najdemo.
Kot je denimo motokros poligon MX Mačkovci, ki poteka po povsem naravnem terenu.
Tukaj se odvijajo dirke za državno in pokalno prvenstvo v motokrosu.
Proga, ki tukaj stoji že skoraj 60 let je nastala s pomočjo pridnih rok domačinov
»Takrat je prevladovalo eno takšno, da se je delalo za Cockto in sendvič. Vsi so rade volje, prostovoljno delali, se vključevali v to. V tistem času ni bilo toliko dogodkov, kot jih imamo danes in se težko odločimo kam bomo sploh šli kdaj,« je povedal Tomaž Trajbarič, predsednik strokovnega sveta za avto-moto šport pri Avto moto zvezi Slovenije.
Imajo pa Mačkovci tudi čisto svojo vremensko postajo. Zanjo skrbi krajan Rudolf Sapač.
Povprašali smo ga kakšno vreme je ponavadi tukaj v Mačkovcih.
»Takole bom povedal, da je pozimi v tej dolini precej mrzlo.. Ko je naprimer vremenski podatek za Pomurje objavijo, je tam približno tri stopinje, je pri nas nula ali pa še manj,« je povedal Rudolf.
Pogled na veduto kraja razkriva, da se ljudje tukaj poleg kmetijstva ukvarjajo še z vinogradništvom.
Obiskali smo verjetno najlepšo posest v kraju, Posestvo Marof.
»Nahajamo se na posestvu Marof v vinski kleti, ki deluje od leta 2009, dejansko kratek čas. Usmerjena je bolj v pridelavo kakovostnih vin, naša proizvodnja je tam okrog 60 do 70 tisoč stekleničk,« je tukajšnjo dejavnost opisal Dejan Lutar, zaposlen na Posestvu Marof.
Med sprehodom po kraju smo ugotovili, da ima kraj vse in še več.
Tudi trgovino, šolo, gasilski in zdravstveni dom. Zato nas je začudilo, da nismo opazili nobene odprte gostilne.
»Seveda je gostilna, tukaj za nami. Tudi včasih je že bila gostilna prisotna, stara klet pa se je nahajala v tej stavbi. Stari ljudje se spominjajo še tiste prve frankinje, in kako so večkrat pijani šli iz te kleti« nam je pojasnil Luter.
In kot je značilno za vinorodne okoliše, so ljudje, s katerimi smo tukaj govorili prijazni, nasmejani in odprti.
»Goričanci so zelo dobri ljudje, po moje,« je povedala Metka.
»Meni je lejpo, tak po domače povedano. Tu smo gor rasli,« z nasmehom na obrazu pove Robert.
Veliko lepega pa smo slišali tudi od turistov, ki smo jih ravno ujeli med obiskom Posestva Marof.
Vprašali smo jih sicer, kako se jim zdi tukaj v Mačkovcih in ali so prvič tukaj.
Turistka Martina nam je odgovorila: »Nisem prvič. Sem bila že in vedno znova je navdihujoče. Predvsem, ker so kraji neokrnjeni, ostali so v neki kapsuli, kar je danes prednost in nekaj najboljšega, kar lahko imaš, tako, da se z veseljem vračamo.«
Kot smo lahko ugotovili, v Mačkovcih lepo živijo tako mačke kot tudi krajani.
Edino kar jim še manjka in bi si v prihodnosti želeli, so urejeni pločniki, po katerih bi se lahko sprehajali in občudovali lepote svojega kraja.
