Poziva občino, naj nekaj ukrene.
Grafitiranje v Ljubljani znova buri duhove. Ljubljančan se je z ostrim zapisom obrnil na občino in opozoril, da je stanje v mestnem jedru »povsem ušlo iz 'meja pameti'«.
»Vedno večji grafiti, celo pobarvani, očitno se avtorji čačk sploh ne bojijo več, da jih kdo zasači. Vikend paket je verjetno povzročil za nekaj tisoč evrov škode. Mestna občina Ljubljana naj preneha z govori o umetnosti, ker to ni. Lastniki stavb tudi ne morejo vsak teden plačevati odstranjevanja in barvanja. Pozivam, da Mestna občina Ljubljana in policija organizirata skupno akcijo in polovita teh nekaj grafitarjev. Po mojih izkušnjah so najbolj dejavni okoli petih zjutraj.«
Občina: redarji lahko ukrepajo le na kraju dejanja
Na Mestni občini Ljubljana priznavajo, da jim je problematika grafitov dobro (po)znana.
V zvezi z njo poudarjajo, da redar lahko ukrepa in kršitelju izreče globo le, če ga zaloti pri konkretnem dejanju.
Sicer pa lahko vandalizem, pisanje grafitov in podobna dejanja preidejo tudi v kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, kjer mestni redarji pristojnosti nimajo in je za pregon storilcev pristojna izključno policija,« so sporočili z mestne uprave.
Koliko znaša kazen?
Pisanje in risanje po zidovih, ograjah in drugih javnih površinah, je po 13. členu Zakona o javnem redu in miru prepovedano, razen na lokacijah, kjer je to izrecno dovoljeno. Za tak prekršek je predvidena globa okoli 208 evrov.
Če grafiti vsebujejo elemente vzbujanja nestrpnosti na podlagi narodnosti, vere ali spolne usmerjenosti, pa se lahko uporabi 20. člen prej omenjenega zakona, ki predvideva še višje kazni.
Kadar pa grafiti povzročijo materialno škodo ali so narisani na zaščitenih objektih in kulturni dediščini, jih lahko obravnavajo kot kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220. členu Kazenskega zakonika, kar pomeni hujše posledice za storilce.
Mestni redar torej lahko globo izreče le, če kršitelja ujame neposredno pri dejanju, širša pooblastila pa ima policija, ki lahko obravnava tako prekrške kot kazniva dejanja.
Stroški v višave
Po podatkih Mestne občine Ljubljana so v letu 2023 za odstranjevanje grafitov porabili 88.367 evrov. Letno očistijo med 2000 in 6000 kvadratnih metrov površin.
Odstranjevanje grafitov je sicer finančno breme, ki ga v prvi vrsti nosijo lastniki stavb. Ti se soočajo z visokimi zneski, saj so prisiljeni redno barvati fasade in plačevati podjetjem za čiščenje. Te postavke se hitro povzpnejo v več tisoč evrov, še posebej tam, kjer se grafiti pojavljajo znova in znova.
Mnogi zato grafite vidijo kot čisti vandalizem, ki poleg denarne škode kvari tudi videz mesta. Na drugi strani pa nekateri vztrajajo, da gre za obliko urbanega izraza.
Čeprav redarji in policija občasno ukrepajo, številni Ljubljančani menijo, da to ni dovolj. Jasno je, da se brez sodelovanja prebivalcev, bolj učinkovitega nadzora in doslednega sankcioniranja grafitov v prestolnici težko obeta sprememba.
