Strokovnjaki opozarjajo, da so stare peči dražje, pa tudi bolj nas zastrupljajo.
Kmalu se bo začela kurilna sezona, ki vsako leto prinese najhujše onesnaženje zraka.
Vsak od nas bo v tem obdobju dnevno vdihnil tudi do 15.000 litrov zraka, skupaj z njim pa ogromne količine nevarnih delcev, ki povzročajo bolezni srca, pljuč in možganov ter prezgodnje smrti.
Za Slovenijo so za leto 2021 ocenili od 1200 do 1300 prezgodnjih smrti zaradi delcev PM2,5.
Glavni krivec so male kurilne naprave v slovenskih gospodinjstvih, iz katerih prihajajo najbolj problematični delci PM10, PM2,5 in benzo(a)piren.
Vsak od nas, uporabnikov malih kurilnih naprav, bo torej vplival na to, kako onesnažen zrak bo imela Slovenija in koliko strupov bomo vdihnili.
Zato je zelo pomembno, da so naprave, s katerimi kurimo, redno pregledane in da niso tehnološko zastarele. Stare naprave namreč ne samo, da slabo izkoristijo gorivo, kar pomeni več stroškov, ampak so tudi precej bolj problematične za okolje.
To so poudarki, ki jih je bilo slišati na današnji novinarski konferenci ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Na njej so govorniki z različnih področij širšo javnost ozaveščali o problematiki in ukrepih.
Marko Rus iz Sektorja za kakovost zraka Agencije za okolje Republike Slovenije je pojasnil, da analize kažejo, da se kakovost zraka, če govorimo o onesnaženosti z delci, v zadnjih letih ni spremenila; ni izboljšana, ni poslabšana.
»Če pa zdajšnje stanje zraka primerjamo s tem, kar je bilo pred desetimi, 20 leti, seveda govorimo o izboljšanju.«
Dodal je, da se je zrak v tem desetletju izboljšal tudi zaradi podnebnih sprememb:
»Te so nam šle na roko,« je poudaril in pojasnil, da je manj vremenskih situacij, ki so ugodne za akumulacijo onesnaževal.
V svojih besedah je izpostavil vremenski dejavnik, ki je vsaj v ljubljanski kotlini preredko prisoten, da bi lahko vplival na izboljšanje kakovosti zraka:
»Če bi živeli na Danskem, bi veter dobesedno odpihnil naše probleme, tako pa smo na zavetrju Alp, kjer vetra ni.«
Kap, rak in bolezni srca
Zdravnica Majda Pohar, specialistka higiene z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je poudarila, da pri onesnaženem zraku nimamo izbire:
»Pri hrani, gibanju, kar so gradniki zdravja in dobrega počutja, lahko izbiramo. Pri zraku, ki ga dihamo v okolju, v katerem živimo, pa ne moremo.«
Običajno vdihnemo 6 do 10 litrov zraka v mirovanju, kar znese od 10.000 do 15.000 litrov zraka na dan, je pojasnila.
»To je kar velika količina in pomeni, da pljuča dobijo ogromno onesnaževal. Čeprav so v zraku v nizkih koncentracijah, je vdihana količina pomembna,« je izpostavila Pohar.
Poudarila je tudi, da se učinki posameznih onesnaževal lahko seštevajo in množijo. Pomembna je skupna, kumulativna toksičnost, je dejala.
Kako PM delci vplivajo na zdravje?
»Povzročajo vnetje, in sicer najprej lokalno na sluznici dihal, nato pa lahko manjši fini delci dosežejo pljuča, seveda kri, preko nje pa zaidejo tudi v druga tkiva v telesu. Povzročajo sistemsko vnetje, in to je največji problem,« je povedala strokovnjakinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Naštela je še kratkoročne posledice, ki so: draženje, kašelj, poškodbe sluznice, poslabšanje astme in večja dovzetnost za okužbe.
Dolgoročne posledice pa bolezni ožilja, srca, možganov in dihal, pljučni rak, kronična obstruktivna pljučna bolezen in povečana prezgodnja umrljivost.
»Nove študije kažejo pa kažejo tudi večjo povezavo med onesnaženim zrakom in razvojem kroničnih degenerativnih bolezni možganov – slabšanje miselnih procesov, kognitivnih sposobnosti starejših in razvoj demence. Vpliv se kaže tudi na nosečnost, plod, porod in dojenčka,« je še dodala.
Kakšna drva in peleti so na trgu, kaj kupiti?
Barbara Primc iz Zveze potrošnikov Slovenije je predstavila rezultate testa kakovosti lesnih peletov in drv.
»Kar 15 vzorcev je za kakovost prejelo oceno zelo dobro, vsi so se na podlagi laboratorijskih analiz uvrstili v najvišji kakovostni razred A1,« je pojasnila.
Med štirimi vzorci razreda A2 so trije prejeli oceno dobro, eden pa povprečno. V razred B je bil zaradi prevelikega deleža pepela razvrščen en vzorec Arboreko.
Primc je poudarila, da so lani v večini vzorcev odkrili plastične delce, ki so bili stisnjeni v pelete skupaj s surovino:
»Očitno je naše opozorilo zaleglo, saj letos v testiranih vzorcih nismo zaznali prisotnosti plastike.«
Tudi drva so se na testu dobro odrezala. Vsi vzorci so imeli manj kot 20 odstotkov vsebnosti vode, kar je v skladu s standardom.
»Sicer pa so razlike v kakovosti majhne, pri cenah pa precejšnje,« je opozorila govornica.
Obveznosti lastnikov kurilnih naprav
Simon Dovrtel iz Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je spomnil, kako pomembno je redno vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikarski pregledi:
»Potrebni so redni pregledi, čiščenje in meritve.«
Dodal je, da so ti postopki ključni iz več razlogov. Redni pregledi zagotavljajo, da naprave delujejo varno in učinkovito, hkrati pa se zmanjša tveganje za požare in zastrupitve z ogljikovim monoksidom.
S čiščenjem se izboljša izkoristek goriva, kar pomeni nižjo porabo in manj stroškov za uporabnike. Meritve pa pokažejo, ali naprava deluje v skladu z okoljskimi standardi, to pomeni manj škodljivih izpustov in čistejši zrak za vse, je poudaril Dovrtel.
