Ljubljanski pešci čakajo, avtomobili vozijo - na ljubljanski občini priznavajo, da semaforji dajejo prednost motornemu prometu.
Pešci in kolesarji v Ljubljani na nekaterih križiščih za zeleno luč še vedno ne dobijo prednosti samodejno. Najprej morajo pritisniti tipko.
Če tega ne storijo, jih semafor pogosto ne upošteva, čeprav se za vozila v isti smeri zelena luč prižge brez njihove zahteve.
Na Mestno občino Ljubljana so v zadnjih mesecih prišle najmanj tri podobne pobude iz različnih delov mesta – iz Golovca, Šiške in Bežigrada. Občani opozarjajo na isti problem: sistem po njihovem mnenju postavlja pešce in kolesarje v položaj, kjer morajo za osnovno pravico do prehoda »zaprositi«, medtem ko je motorni promet privzet.
Mestna občina Ljubljana sprememb ne načrtuje, je sporočil župan Zoran Janković.
»Če ni pešca, naj čas pripade avtomobilom«
Odgovori Mestne občine Ljubljana so v vseh treh primerih skoraj enaki. Občina zagovarja obstoječe nastavitve in poudarja, da tipke omogočajo večjo pretočnost prometa.
»Delovanje semaforja, pri katerem se zelena luč za pešce in kolesarje aktivira s pritiskom na tipko, omogoča učinkovitejše usklajevanje prometnih tokov, saj se v času, ko ni pešcev ali kolesarjev, podaljša interval za motorni promet,« je zapisal Janković.
Drugače povedano: če pešec ali kolesar ne pritisne gumba, se čas nameni vozilom.
Janković pri tem poudarja, da takšna ureditev zmanjšuje nepotrebna ustavljanja avtomobilov.
»S tem se poveča pretočnost križišča in zmanjša nepotrebno ustavljanje vozil, kar prispeva tudi k zmanjšanju emisij in hrupa.«
Občina govori o varnosti, občani opozarjajo na občutek podrejenosti
Pobudniki ne opozarjajo zgolj na čakanje. Opozarjajo na sporočilo, ki ga takšen sistem po njihovem mnenju daje uporabnikom prostora.
Eden od občanov je zapisal, da mora pešec oziroma kolesar za prehod »dobesedno prosjačiti«, saj brez pritiska na tipko zelene luči ne dobi. Po njegovem mnenju takšna ureditev povzroča frustracije in lahko spodbuja nevarno vedenje, saj nekateri zaradi čakanja prečkajo cesto pri rdeči luči.
Na občini se s tem ne strinjajo. Po njihovem mnenju je sistem celo varnejši.
»Takšna prometna ureditev hkrati prispeva k večji varnosti pešcev in kolesarjev, saj se z usklajevanjem semaforskih faz zmanjšuje število nepotrebnih ustavljanj in ponovnih speljevanj vozil,« so navedli.
Ob tem občina ne predstavi podatkov o tem, koliko se je zaradi takšne ureditve zmanjšalo število nesreč, koliko časa čakajo pešci ali kako se ureditev primerja z avtomatskim preklopom.
Trajnostna mobilnost na papirju, avtomobilska logika v praksi?
Primeri iz treh ljubljanskih četrti kažejo na širše vprašanje: ali je prometna politika Ljubljane v praksi res usmerjena v prednost pešcev in kolesarjev?
Ljubljana pogosto poudarja pomen trajnostne mobilnosti, vendar odgovori občine pri semaforskih nastavitvah kot glavni argument izpostavljajo predvsem pretočnost motornega prometa.
Pobudniki niso zahtevali ukinitve usklajevanja semaforjev ali slabših pogojev za voznike. Predlagali so, da bi se na bolj obremenjenih križiščih zelena luč za pešce in kolesarje v določenih delih dneva prižigala samodejno. Občina tega trenutno ne načrtuje.
Iz odgovorov je razvidno, da ne gre za tehnično omejitev, temveč za odločitev o prometni prioriteti. Sistem je zasnovan tako, da motorni promet teče, dokler pešec ali kolesar ne zahteva svojega časa.
Vprašanje, ki ostaja, pa je: če želi mesto spodbujati hojo in kolesarjenje, ali je res najboljši signal ta, da mora človek za zeleno luč najprej pritisniti gumb?
