Podaljšanje časa je bilo vnaprej izključeno s pravilnikom.
Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da je društvo pri izvedbi državnega tekmovanja iz računovodstva kršilo prepoved posredne diskriminacije na podlagi invalidnosti.
18-letni dijakinji namreč ni omogočilo podaljšanja časa za reševanje nalog, čeprav je takšno prilagoditev zaradi svoje invalidnosti uporabljala tudi pri šolskih ocenjevanjih.
Dijakinja, ki obiskuje četrti letnik programa administrator na srednji šoli CIRIUS Kamnik, ima od rojstva spinalno mišično atrofijo in je težko gibalno ovirana.
Pri pisanju mora odgovore narekovati spremljevalki, kar ji vzame več časa. Na podlagi odločbe o usmerjanju ima zato pri pisanju v šoli omogočen podaljšan čas.
Na državnem tekmovanju iz računovodstva je njena mentorica šoli gostiteljici predhodno posredovala prilagoditve, ki jih potrebuje. Zagotovljeno ji je bilo tudi, da jih bo lahko uporabljala, vključno s podaljšanim časom pisanja.
Na dan tekmovanja pa je predstavnica društva dijakinjo obvestila, da podaljšanje časa ni dovoljeno. O tem je bila obveščena tudi vodja društva, ki je bila takrat prisotna na šoli gostiteljici, in dijakinji prav tako povedala, da ji podaljšanega časa ne morejo odobriti.
Dijakinja je po navedbah v predlogu zaradi nepričakovane situacije med reševanjem nalog doživljala stres, poleg tega pa ji je zaradi okoliščin, povezanih z njeno invalidnostjo, za reševanje zmanjkalo precej časa.
Društvo se je sklicevalo na pravila tekmovanja
Dijakinjina mama je 16. junija 2025 na društvo naslovila pritožbo zaradi neenake obravnave in neenakih pogojev sodelovanja. Društvo se je odzvalo novembra istega leta in se opravičilo za neprijeten dogodek, vendar pojasnilo, da njegov pravilnik določa enak čas reševanja za vse tekmovalce.
Pravilnik določa, da tekmovalci rešujejo naloge v določenem časovnem okviru, pri čemer se čas za tekmovalce s posebnimi potrebami ne prilagaja. Dovoljene so oblikovno-tehnične prilagoditve tekmovalnih gradiv.
Društvo je Zagovorniku Mihi Lobniku pojasnilo, da je namen tekmovanja preverjanje in primerjanje znanja dijakov ter da sta pomembni komponenti tekmovanja tako znanje kot čas, v katerem morajo tekmovalci to znanje pokazati. Po njegovem mnenju bi podaljšanje časa poseglo v enotne pogoje tekmovanja in primerljivost rezultatov.
Zagovornik: Prošnjo bi morali obravnavati individualno
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je pojasnilo, da se prilagoditve iz odločb o usmerjanju na tekmovanja ne prenesejo avtomatično, vendar morajo organizatorji vsako prošnjo obravnavati individualno.
Pri tem morajo upoštevati potrebe tekmovalca, naravo in namen tekmovanja ter izvedljivost prilagoditve. Tudi podaljšanje časa je zato lahko predmet individualne presoje.
»Primerna prilagoditev ni privilegij«
Zagovornik je v odločbi poudaril, da enaka pravila za vse ne pomenijo nujno tudi enakega položaja vseh tekmovalcev. Navidezno nevtralno pravilo lahko osebo z določeno osebno okoliščino postavi v slabši položaj.
V konkretnem primeru dijakinja zaradi svoje telesne oviranosti odgovorov ne more zapisovati sama, ampak jih mora narekovati spremljevalki. Zaradi tega reševanje nalog traja dlje kot pri tekmovalcu, ki lahko odgovore zapisuje sam.
Zagovornik je ocenil, da bi podaljšanje časa v njenem primeru pomenilo prilagoditev, ki bi ji omogočila enakovredno sodelovanje, in ne neupravičene prednosti.
»Primerna oziroma razumna prilagoditev ni privilegij, ampak ukrepanje za odpravo ovir, ki osebe z invalidnostmi postavljajo v slabši položaj v primerjavi z osebami brez invalidnosti,« je zapisano v odločbi.
Društvo časa ni smelo izključiti vnaprej
Zagovornik je kot legitimen cilj društva prepoznal enotne pogoje in objektivno ocenjevanje, vendar meni, da zavrnitev podaljšanja časa za to ni bila nujna. Društvo bi moralo vsako prošnjo presoditi individualno, česar ni storilo, saj je bilo podaljšanje časa vnaprej izključeno s pravilnikom.
Zagovornik je zato odločil, da je društvo kršilo prepoved posredne diskriminacije po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo na podlagi osebne okoliščine invalidnosti.
