Izmenjava mnenj med Inštitutom za politike prostora in civilnimi iniciativami razkriva globok razkol v Ljubljani: trajnostna mobilnost ali novo finančno breme za stanovalce?
Ljubljana je pred eno največjih urbanih razprav zadnjih let. Potem ko je Mestna občina Ljubljana sprejela spremembe odloka o urejanju prometa, ki v soseske prinašajo plačljive dovolilnice in omejitve parkiranja, se je vnela ostra javna polemika.
Na eni strani je Inštitut za politike prostora (IPoP), ki opozarja, da brezplačno parkiranje povzroča več avtomobilov, več zastojev in počasnejši javni promet. Na drugi strani so civilne iniciative in številni stanovalci, ki odgovarjajo: »To niso trajnostni ukrepi, ampak dvojno zaračunavanje nečesa, kar smo že financirali.«
Razprava tako že zdavnaj ni več samo vprašanje parkirnih mest. Gre za vprašanje, komu mesto sploh pripada in kdo bo nosil stroške njegove prometne preobrazbe.
IPoP opozarja: Več brezplačnega parkiranja pomeni več avtomobilov
V članku, objavljenem 13. maja, IPoP opozarja, da je Ljubljana močno odvisna od avtomobilov in da brez omejevanja parkiranja prometnih težav ne bo mogoče rešiti. Po njihovih podatkih je v Ljubljani registriranih več kot 160 tisoč osebnih vozil, njihovo število pa se zadnja desetletja vztrajno povečuje.
»Več brezplačnih parkirnih mest pomeni več avtomobilov, več voženj z avtomobilom in več zastojev,« poudarjajo.
Po njihovem mnenju brezplačno parkiranje ne pomaga stanovalcem, ampak pogosto povzroči nasprotno. Parkirišča zasedejo dolgotrajno parkirani avtomobili, službena vozila in dnevni migranti, zato prostega mesta pogosto ne najdejo niti prebivalci sosesk.
Na IPoP menijo, da je upravljanje parkiranja nujno, če želi Ljubljana zmanjšati prometne obremenitve ter izboljšati pogoje za javni promet, hojo in kolesarjenje.
Civilne iniciative vračajo udarec: »Stanovalci smo ta parkirišča že plačali«
Odgovor civilnih iniciativ je izredno oster. Civilna iniciativa za Ljubljano – CILJ opozarja, da občina vprašanje parkiranja predstavlja zgolj kot prometni problem, pri tem pa popolnoma prezre zgodovino nastanka ljubljanskih sosesk.
»Parkirišča pred bloki niso nastala naključno. Zgrajena so bila skupaj s soseskami, stanovalci pa smo jih že financirali ob nakupu stanovanj in skozi komunalne prispevke,« opozarjajo.
Po njihovem mnenju občina danes ista parkirišča razglaša za javne površine in zanje uvaja dodatna plačila.
»To ni trajnostna politika, ampak učbeniški primer dvojnega zaračunavanja iste infrastrukture,« poudarjajo.
Posebej kritični so do določb odloka, ki omejujejo dostop do dovolilnic za nekatere etažne lastnike po postopkih ZVEtL. Po njihovem mnenju občina ustvarja birokratski videz, da je parkiranje rešeno, čeprav imajo številni stanovalci dejansko na voljo le del parkirnega mesta na stanovanje.
»Najprej kazen, šele nato rešitev«
Ena glavnih kritik novega režima je, da občina uvaja omejitve in nova plačila še preden je prebivalcem ponudila resno alternativo avtomobilu.
Kritiki opozarjajo, da Ljubljana nima hitrega primestnega železniškega sistema, avtobusi pa pogosto stojijo v istih kolonah kot avtomobili. Rumeni pasovi ostajajo pomanjkljivi, povezave z okoliškimi kraji pa za številne dnevne migrante niso dovolj učinkovite.
»Ljubljana poskuša uvajati zahodnoevropske omejitve brez zahodnoevropskega javnega prometa,« opozarjajo nasprotniki odloka.
Po njihovem mnenju ljudje avtomobilov ne uporabljajo zato, ker bi bilo parkiranje brezplačno, ampak zato, ker pogosto nimajo realne alternative.
Izjava o »60 evrih« sprožila val ogorčenja
Posebej burne odzive je sprožila trditev IPoP, da 60 evrov za letno dovolilnico ni velik strošek.
Za številne prebivalce je bila ta izjava dokaz, da del stroke ne razume socialne realnosti velikega dela mesta.
»Za nekoga je 60 evrov malo. Za drugega pa pomeni razliko med plačanimi položnicami in novim stroškom,« opozarjajo v iniciativi.
Dodatno nezadovoljstvo povzroča dejstvo, da dovolilnica stanovalcem sploh ne zagotavlja prostega parkirnega mesta.
