Po našem poročanju o parkirnem režimu pred trgovinami Lidl se je oglasila bralka, ki je zaradi parkiranja v Lescah prejela zahtevek za 50 evrov. Inšpektorat je njen primer junija zaključil, širši nadzor nad sistemom pa še vedno poteka.
Parkirni sistem pred nekaterimi trgovinami Lidl še naprej razburja obiskovalce. Potem ko smo poročali, da je Tržni inšpektorat Republike Slovenije letos zaradi poslovanja upravljavca Nexobility Solutions prejel že 14 prijav in uvedel inšpekcijski nadzor, se je na naše uredništvo obrnila nova bralka.
Katarina iz Ljubljane je zaradi parkiranja pri Lidlu v Lescah prejela zahtevek za plačilo 50 evrov. Tržni inšpektorat je o parkirnem sistemu obvestila že v začetku junija, uredništvu pa je zdaj posredovala tudi dokumentacijo o prijavi in odgovoru inšpektorice.
Opozarja na skoraj šestmesečni zamik med parkiranjem in prejetim zahtevkom, domnevno slabo vidne table, nemožnost plačila z gotovino ter dejstvo, da dopisu ni bil priložen fotografski dokaz o prihodu in odhodu njenega vozila.
Toliko časa je minilo
Primer se nanaša na parkiranje 9. decembra 2025. Bralka pravi, da je zahtevek za plačilo 50 evrov prejela nekaj manj kot šest mesecev pozneje, ne da bi bila ob odhodu s parkirišča opozorjena, da je prekoračila brezplačni čas.
»Zgrožena sem bila, da sem plačilni nalog prejela po nekaj manj kot šestih mesecih - za parkiranje decembra 2025, seveda brez predhodnega opozorila,« nam je opisala.
Čeprav bralka uporablja izraz plačilni nalog oziroma kazen, pri tem ne gre za globo, kakršno lahko izrečeta policija ali mestno redarstvo. Zasebni upravljavec znesek opredeljuje kot dnevno nadomestilo, povezano z uporabo parkirišča.
Obiskovalcem je na teh parkiriščih določen čas parkiranja omogočen brezplačno. Pri Lidlu zagotavljajo, da imajo kupci na voljo najmanj 90 minut. Če ta čas prekoračijo, morajo parkirnino po ceniku upravljavca poravnati v 24 urah. Cena znaša štiri ali pet evrov na uro, odvisno od lokacije.
Če obveznosti v tem času ne poravnajo, jim lahko upravljavec izda zahtevek za dnevno nadomestilo v višini 50 evrov.
Prijavo vložila že 4. junija
Dokumentacija, ki jo je bralka posredovala uredništvu, potrjuje, da je Tržni inšpektorat njeno prijavo prejel 4. junija 2026 in jo evidentiral kot uradno zadevo.
Ker Katarina s prvotnim pojasnilom očitno ni bila zadovoljna, ji je ljubljanska območna enota inšpektorata 16. junija poslala še ponovni odgovor.
Iz njega je razvidno, da je inšpektorat njeno prijavo obravnaval na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov in opravil preverjanje dejanskega stanja na parkirišču pred prodajalno Lidl v Lescah.
Inšpektorica: Table so jasne in vidne
Ugotovitve inšpektorata se razlikujejo od opažanj bralke, ki meni, da je tabla ob vstopu na parkirišče razmeroma majhna in neopazna.
Inšpektorica je po opravljenem preverjanju presodila, da so obiskovalci z bistvenimi pogoji uporabe seznanjeni dovolj jasno.
»Pri nadzoru je bilo kot že pojasnjeno ugotovljeno, da so uporabniki parkirišča na jasen, razumljiv in viden način seznanjeni s pogoji uporabe, vključno z brezplačnim časom parkiranja, višino parkirnine po prekoračitvi, dnevnim zneskom 50 evrov v primeru neplačila ter načinom in rokom plačila,« je navedeno v odgovoru.
Po ugotovitvah inšpektorata so obvestila nameščena ob vstopu na parkirišče in dodatno na več mestih znotraj parkirišča.
Bralka temu nasprotuje. Prepričana je, da lahko voznik tablo ob prihodu hitro spregleda, nato pa parkirišče zapusti, ne da bi vedel, da je brezplačni čas prekoračil in da mora parkirnino poravnati v 24 urah.
Z uporabo parkirišča naj bi sprejeli pogoje
Inšpektorat se je v odgovoru opredelil tudi do narave zahtevanega plačila.
»V obravnavanem primeru ne gre za kazen, temveč za pogodbeno obveznost plačila parkirnine, ki izvira iz pogodbenega razmerja med uporabnikom parkirišča in upravljavcem,« je pojasnila inšpektorica.
Po tej razlagi uporabnik že z uporabo parkirišča sprejme pogoje, ki jih je določil upravljavec.
Prav zato je pomembno, da so pogoji vidni in razumljivi že ob prihodu na parkirišče. Če voznik table ne opazi, to po stališču inšpektorata samo po sebi še ne pomeni, da pogodbena obveznost ni nastala.
Kdo je določil prav 50 evrov?
Bralka se sprašuje tudi, kdo je določil dnevno nadomestilo v višini 50 evrov in na kakšni podlagi je bil izračunan prav ta znesek.
»Sprašujem se, kdo je potrdil ta cenik. Je to ideja Lidla oziroma upravljavca, ki bi lahko postavil tudi še bistveno višjo ceno?« je zapisala.
Tržni inšpektorat je za naš medij že pojasnil, da se cene storitev v Sloveniji večinoma oblikujejo prosto. Podjetja jih določajo samostojno, pri tem pa upoštevajo svojo poslovno politiko in razmere na trgu.
Lidl na naše vprašanje, kako je bilo nadomestilo v višini 50 evrov konkretno izračunano in kdo prejme plačani znesek, ni neposredno odgovoril. Za podrobnejša pojasnila nas je napotil na upravljavca parkirišč Nexobility Solutions.
V Lidlu pravijo, da gre za standardni znesek, primerljiv z nadomestili, ki jih nekateri drugi upravljavci zaračunajo ob izgubi parkirne kartice.
Ali bi lahko konkretna višina nadomestila pomenila nepošten pogodbeni pogoj, zaradi odprtega inšpekcijskega postopka še ni dokončno pojasnjeno.
Parkirišče uporabljajo tudi obiskovalci restavracije s hitro prehrano
Bralka opozarja, da parkirišče v Lescah ni namenjeno zgolj kupcem Lidla. Uporabljajo ga tudi obiskovalci bližnjega McDonald’sa, med posameznimi deli parkirišča pa po njenem opažanju ni jasne ločnice.
»Dejansko je del trgovskega centra. Nikjer ni nobene ločnice,« je zapisala.
Po njenih navedbah je parkirišče pogosto skoraj povsem zasedeno, čeprav naj bi bilo v Lidlu takrat razmeroma malo kupcev. Na njem naj bi v preteklosti po več ur ostajali tudi avtomobili ljudi, ki so se nato skupaj odpeljali na delo.
Bralka je inšpektorico pozvala, naj preveri, ali so zahtevke za plačilo prejeli tudi lastniki teh vozil.
Tržni inšpektorat ji je odgovoril, da ravnanje do drugih uporabnikov ne vpliva na presojo njenega primera.
»Glede navedb o neenaki obravnavi pojasnjujemo, da posamezni primeri ravnanja do drugih uporabnikov ne vplivajo na zakonitost ureditve parkirišča,« so navedli.
Iz odgovora ni razvidno, da bi inšpektorat preveril, ali so bili zahtevki dejansko poslani vsem lastnikom vozil, ki so na parkirišču ostala dlje od dovoljenega časa.
Kaj se zgodi z vozili tujih registracij?
Katarina odpira tudi vprašanje tujih obiskovalcev, ki se na tej lokaciji ustavijo med potjo. Med turistično sezono naj bi parkirišče uporabljali tudi lastniki avtomobilov in avtodomov s tujimi registrskimi oznakami.
»Kaj pa tujci? So tudi dobili plačilne naloge? Devetdeset minut v McDonald’su hitro mine, da ne govorim o avtodomih in avtomobilih, ki so tam med sezono delali postanke,« se sprašuje.
Iz doslej prejetih odgovorov ni razvidno, koliko zahtevkov je bilo izdanih lastnikom vozil s tujimi registrskimi oznakami in kako upravljavec v teh primerih pridobi njihove osebne podatke.
Inšpektorat njen primer zaključil
Če bralka meni, da zahtevek v njenem konkretnem primeru ni utemeljen, ji po pojasnilu tržnega inšpektorata ostaneta ugovor pri upravljavcu in sodna pot.
»Če menite, da zahtevek upravljavca v vašem konkretnem primeru ni utemeljen, lahko svoje pravice uveljavljate neposredno pri upravljavcu ali po sodni poti, saj gre za civilnopravno razmerje,« je inšpektorica odgovorila bralki.
Na tej podlagi je bila njena zadeva z vidika pristojnosti Tržnega inšpektorata junija zaključena.
To pomeni, da inšpektorat ne odloča o tem, ali mora posamezni uporabnik zahtevanih 50 evrov dejansko plačati. Če med voznikom in upravljavcem ni dogovora, lahko o utemeljenosti konkretne terjatve odloča sodišče.
Medtem uveden širši nadzor nad sistemom
Čeprav je bil individualni primer Katarine junija zaključen, preverjanje celotnega parkirnega sistema še ni končano.
Tržni inšpektorat je letos zaradi poslovanja podjetja Nexobility Solutions prejel že 14 prijav. Večina se nanaša na novi sistem zaračunavanja parkirnine po izteku 90 minut brezplačnega parkiranja.
Nekateri prijavitelji so posebej opozorili, da parkirnine ni mogoče poravnati z evrskimi bankovci in kovanci.
Inšpektorat je zato pri podjetju Nexobility Solutions uvedel širši inšpekcijski nadzor. V njem še pridobiva dokazila ter ugotavlja dejstva in okoliščine, povezane z načinom obveščanja uporabnikov in možnostjo plačila z gotovino.
Nastala je torej zanimiva razlika: v individualnem primeru v Lescah je inšpektorat junija ocenil, da so bila obvestila jasna in dovolj vidna, septembra pa je po več prijavah še vedno preverjal način obveščanja uporabnikov v okviru širšega nadzora nad sistemom.
To ni nujno protislovje, saj gre lahko za različne lokacije, okoliščine in obseg postopka. Kaže pa, da vprašanje celotnega sistema še zdaleč ni zaključeno.
Parkirnine še vedno ni mogoče plačati z gotovino
Katarina pravi, da se od njene prijave način plačevanja ni spremenil. Parkirnino je po njenih navedbah še vedno mogoče poravnati samo s plačilno kartico.
Posebej opozarja na starejše obiskovalce, ki bi želeli uporabiti bankovce ali kovance, vendar jim plačilo z gotovino ni omogočeno niti v trgovini.
»Tudi sami zaposleni v trgovini so mi povedali, da bi ljudje radi plačali, še posebej starejši. Imajo gotovino, pa je to v trgovini nemogoče,« je zapisala.
Tržni inšpektorat je za naš medij že pojasnil, da so evrski bankovci in kovanci v Sloveniji zakonito plačilno sredstvo. Status zakonitega plačilnega sredstva načeloma vključuje tudi obveznost sprejemanja gotovine, morebitne izjeme pa morajo imeti ustrezno podlago.
Prav možnost gotovinskega plačila je eno od vprašanj, ki jih inšpektorat še preverja v odprtem postopku.
Zahtevek je prišel z navadno pošto
Bralka opozarja tudi na način pošiljanja zahtevkov. Po njenih navedbah je dopis odvetniške pisarne prejela z navadno pošto, zato ni dokazila o tem, kdaj oziroma ali je naslovnik pošiljko sploh prejel.
V dopisu naj bi bile navedene tudi posledice neplačila, vendar mu ni bilo priloženo slikovno gradivo, ki bi dokazovalo prihod in odhod njenega vozila.
»Pogrešam priloženo slikovno gradivo, in ne zgolj zapisa, da z njim razpolaga upravljavec,« je poudarila.
Zanima jo, kako lahko pride do fotografij oziroma drugih podatkov, na podlagi katerih je bila ugotovljena domnevna prekoračitev. Sprašuje se tudi, koliko časa upravljavec takšne posnetke hrani, saj je zahtevek prejela skoraj šest mesecev po parkiranju.
Tržni inšpektorat se v junijskem odgovoru do načina vročanja, časa hrambe posnetkov in dostopa do fotografskega gradiva ni posebej opredelil.
Registrska oznaka je osebni podatek
Informacijski pooblaščenec je za naš medij že pojasnil, da avtomatsko prepoznavanje registrskih oznak oziroma sistem ANPR pomeni obdelavo osebnih podatkov.
Upravljavec mora imeti za uporabo sistema ustrezno pravno podlago in biti njen obstoj sposoben dokazati. Uporabniki morajo biti obveščeni o upravljavcu sistema, namenu in pravni podlagi obdelave, obdobju hrambe podatkov, morebitnih uporabnikih teh podatkov ter svojih pravicah.
Pomembno je tudi, kdaj voznik te informacije prejme. Obvestilo mora biti postavljeno tako, da se lahko z bistvenimi podatki seznani najpozneje takrat, ko kamera zajame registrsko oznako njegovega vozila.
Če je namen sistema zgolj ugotavljanje prekoračitev dovoljenega časa, bi morale biti registrske oznake vozil, ki časa niso prekoračila, izbrisane takoj, ko sistem to ugotovi.
Kako lahko zasebno podjetje dobi naslov lastnika?
Vozniki se pogosto sprašujejo, kako lahko zasebni upravljavec samo na podlagi registrske oznake pridobi njihovo ime in domači naslov.
Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da lahko zasebni upravljavec ob izkazanem zakonitem interesu iz evidence registriranih vozil pridobi podatek o lastniku oziroma uporabniku vozila in njegov naslov, če podatke potrebuje za uveljavljanje svojih pravic.
Samo pridobivanje teh podatkov zato ni nujno nezakonito. Upravljavec pa sme dobiti samo podatke, ki jih dovoljuje zakon, in jih uporabljati zgolj za določen namen.
Informacijski pooblaščenec je zaradi konkretnega sistema avtomatskega prepoznavanja registrskih oznak pri trgovcu v zadnjih letih prejel tri prijave. Nanašale so se predvsem na primere, ko so uporabniki na dom prejeli zahtevke za plačilo in se spraševali, kako je upravljavec pridobil njihove osebne podatke.
Ker za pridobitev podatkov ob izkazanem zakonitem interesu obstaja pravna podlaga, Informacijski pooblaščenec v teh primerih ni uvedel inšpekcijskega postopka.
Lidl: Namen ni služenje s parkirninami
V Lidlu poudarjajo, da je osnovni namen parkirnega režima zagotavljanje prostih mest kupcem in preprečevanje neupravičene oziroma dolgotrajne uporabe njihovih parkirišč.
Način nadzora prilagajajo posamezni lokaciji. Ponekod uporabljajo zapornice, drugje pa kamere, ki samodejno zaznajo čas prihoda in odhoda vozila.
Lidl sam po svojih navedbah ne izdaja zahtevkov in ne zaračunava parkirnine. Sistem na parkiriščih brez zapornic, vključno s tehničnim nadzorom, obdelavo podatkov in pravnimi postopki, samostojno upravlja podjetje Nexobility Solutions.
V trgovski družbi zagotavljajo, da sistem ni namenjen ustvarjanju prihodkov iz parkirnin, ampak temu, da so parkirna mesta na voljo njihovim kupcem.
Bralka: Lidl je izgubil moje zaupanje
Katarina pravi, da zaradi parkirnega sistema Lidl obiskuje redkeje. Pozna naj bi tudi druge obiskovalce, ki so se začeli pogosteje odločati za konkurenčne trgovine.
Kot bolj prijazno rešitev izpostavlja parkirišča z zapornicami, kjer je voznik pred izhodom neposredno opozorjen, da mora zaradi prekoračitve brezplačnega časa poravnati parkirnino.
»Mislim, da si je Lidl s tem naredil več škode kot dejanske koristi. Prepričana sem, da je izgubil marsikaterega kupca,« je zapisala.
Njen individualni primer je tržni inšpektorat junija zaključil, širši inšpekcijski nadzor pa ostaja odprt.
Dokler postopek ne bo končan, še ne bo dokončnega odgovora, ali so vsi elementi parkirnega sistema – predvsem način obveščanja uporabnikov in onemogočeno plačevanje z gotovino – skladni s predpisi. Odprta ostajajo tudi vprašanja o času hrambe posnetkov, poznem pošiljanju zahtevkov in dostopu voznikov do dokazov, na katerih temeljijo terjat
