Lidlova parkirišča pod nadzorom: Inšpektorat prejel že 14 prijav

Prejšnji teden smo poročali o prijavi bralke, ki je Tržni inšpektorat Republike Slovenije pozvala k celovitemu nadzoru nad parkirnim sistemom pred nekaterimi trgovinami Lidl.

Registrske označbe vozil na teh parkiriščih samodejno zaznavajo kamere. Obiskovalcem je določeno obdobje parkiranja omogočeno brezplačno, po njegovem izteku pa morajo parkirnino poravnati v 24 urah. Če tega ne storijo, lahko prejmejo zahtevek za plačilo dnevnega nadomestila v višini 50 evrov.

Bralka se je spraševala predvsem, ali so uporabniki dovolj jasno obveščeni o pogojih, ali jim je omogočeno plačilo z gotovino in ali je dnevno nadomestilo v višini 50 evrov sorazmerno. Opozorila je tudi na avtomatsko zaznavanje registrskih označb in ravnanje z osebnimi podatki.

Za pojasnila smo se obrnili na tržni inšpektorat, Lidl Slovenija in Informacijskega pooblaščenca. Zdaj smo prejeli njihove odgovore.

Toliko je že bilo prijav

Tržni inšpektorat je razkril, da je v letu 2026 zaradi poslovanja podjetja Nexobility Solutions, ki upravlja parkirišča pred trgovinami Lidl, prejel že 14 prijav.

Večina se jih nanaša na uvedbo novega sistema zaračunavanja parkirnine po izteku 90 minut brezplačnega parkiranja. Nekateri prijavitelji so posebej opozorili tudi, da parkirnine ni mogoče plačati z evrskimi bankovci in kovanci.

Inšpektorat je zaradi prijav pri podjetju Nexobility Solutions že uvedel inšpekcijski nadzor.

»V okviru nadzora še pridobivamo potrebna dokazila ter ugotavljamo posamezna dejstva in okoliščine, ki se nanašajo tako na način informiranja potrošnikov o novih pogojih uporabe parkirnih prostorov kot tudi na možnost plačila parkirnine z gotovino,« so pojasnili.

Ker torej postopek še poteka, drugih podrobnosti za zdaj ne morejo razkriti.

Ali morajo sprejemati tudi gotovino?

Pomemben del nadzora se nanaša na vprašanje, ali mora biti uporabnikom omogočeno plačilo parkirnine z gotovino.

Tržni inšpektorat opozarja, da so evrski bankovci in kovanci v Sloveniji zakonito plačilno sredstvo. Ob sklicevanju na sodbo Sodišča Evropske unije in nedavno sodbo slovenskega vrhovnega sodišča pojasnjuje, da status zakonitega plačilnega sredstva načeloma vključuje tudi obveznost sprejemanja gotovine.

To pomeni, da evrskih bankovcev in kovancev pri poravnavi dolga praviloma ni mogoče zavrniti, morebitne izjeme pa morajo imeti ustrezno podlago.

Prav možnost gotovinskega plačila bo tako eno od vprašanj, ki jih bo inšpektorat preverjal v uvedenem postopku.

Kaj pa nadomestilo v višini 50 evrov?

Bralka je zahtevala tudi presojo dnevnega nadomestila v višini 50 evrov, ki ga lahko prejme uporabnik, če prekoračitve brezplačnega časa ne poravna v 24 urah.

Upravljavec zasebnega parkirišča uporabniku ne more izreči globe, zato je znesek opredeljen kot dnevno nadomestilo.

Tržni inšpektorat je glede njegove višine za zdaj pojasnil le, da se cene storitev v Sloveniji večinoma oblikujejo prosto. Podjetja jih določajo samostojno, pri tem pa upoštevajo svojo poslovno politiko in razmere na trgu.

Ali je konkretno nadomestilo v višini 50 evrov skladno s predpisi o varstvu potrošnikov oziroma ali bi lahko predstavljalo nepošten pogodbeni pogoj, inšpektorat zaradi odprtega postopka še ni pojasnil.

Lidl: Kupcem omogočamo najmanj eno uro in pol

V Lidlu Slovenija odgovarjajo, da je osnovni namen parkirnega režima zagotavljanje prostih mest za njihove kupce in preprečevanje neupravičene uporabe parkirišč.

Način nadzora naj bi prilagajali posamezni lokaciji. Ponekod uporabljajo zapornice, na nekaterih parkiriščih pa kamere, ki avtomatsko zaznajo čas prihoda in odhoda vozila.

Na vseh lokacijah naj bi kupcem omogočali najmanj 90 minut brezplačnega parkiranja.

Poudarjajo, da sami ne izdajajo kazni in ne zaračunava parkirnine. Sistem na parkiriščih brez zapornic, vključno s tehničnim nadzorom, obdelavo podatkov, ukrepi in pravnimi postopki, samostojno upravlja zunanje podjetje Nexobility Solutions.

Po brezplačnem času od štiri do pet evrov na uro

Če uporabnik preseže brezplačni čas parkiranja, lahko obveznost v 24 urah poravna po ceniku upravljavca. Cena znaša štiri ali pet evrov na uro, odvisno od posamezne lokacije.

Če zneska v tem času ne poravna, upravljavec izda obvestilo o dnevnem nadomestilu v višini 50 evrov.

V Lidlu pravijo, da gre za standardni znesek, primerljiv z nadomestili, ki jih drugi upravljavci zaračunajo ob izgubi parkirne kartice.

Na vprašanje, kako je bila višina 50 evrov konkretno izračunana in kdo prejme plačani znesek, Lidl ni neposredno odgovoril, temveč nas je za podrobnejša pojasnila napotil na upravljavca sistema.

Prav tako niso navedli, koliko zahtevkov za plačilo dnevnega nadomestila je bilo izdanih v letih 2025 in 2026 ter koliko jih je bilo po pritožbah uporabnikov razveljavljenih.

Je to dovolj jasno?

V Lidlu zagotavljajo, da so obiskovalci o parkirnem režimu jasno obveščeni že pred vstopom.

Pred začetkom polnega delovanja sistema naj bi na vsaki lokaciji izvedli enomesečno testno obdobje. Opozorilne table s pogoji uporabe namestijo že pred začetkom delovanja, podrobnejši pogoji pa naj bi bili objavljeni ob vstopu, pri parkomatu in drugod po parkirišču.

Na dodatnih tablah so objavljene povezave in QR-kode do spletne strani za plačilo. Za večjo vidnost naj bi table opremili s fluorescenčnimi trakovi in jih namestili tudi pri vhodu v trgovino.

Lidl kljub temu napoveduje možnost sprememb.

»Zavedamo se, da ob uvedbi novih procesov prihaja do posameznih zamud, zato bomo prejeta opažanja in pomisleke obiskovalcev uporabili kot podlago za skupno optimizacijo,« so sporočili.

Na vprašanje, zakaj uporabnik ob odhodu ne prejme neposrednega opozorila, da je brezplačni čas prekoračil in mora parkirnino poravnati v 24 urah, niso konkretno odgovorili.

Kamere obdelujejo osebne podatke

Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da avtomatsko prepoznavanje registrskih označb oziroma sistem ANPR predstavlja obdelavo osebnih podatkov.

Upravljavec mora zato za uporabo sistema imeti ustrezno pravno podlago in biti njen obstoj sposoben tudi dokazati. 

V praksi se najpogosteje uporablja pravna podlaga zakonitega interesa, čeprav niso izključene niti druge podlage iz Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Uporabnik mora biti obveščen o upravljavcu sistema, namenu in pravni podlagi obdelave, obdobju hrambe, morebitnih uporabnikih podatkov, svojih pravicah ter obstoju avtomatiziranega sprejemanja odločitev.

Pomembno je tudi, kdaj voznik te informacije prejme.

Obvestilo mora biti postavljeno tako, da se lahko voznik z informacijami seznani najpozneje takrat, ko kamera zajame registrsko označbo njegovega vozila.

Podatke vozil brez prekoračitve bi morali izbrisati takoj

Informacijski pooblaščenec je odgovoril tudi na vprašanje, koliko časa je dovoljeno hraniti podatke o vozilih, ki brezplačnega časa niso prekoračila.

Če je namen sistema ugotavljanje prekoračitev dovoljenega časa parkiranja, bi morale biti registrske označbe vozil, ki časa niso prekoračila, izbrisane neposredno po tem, ko sistem to ugotovi.

Če kamera poleg registrske tablice zajame še celotno vozilo in osebe v njem, pa takšno snemanje po pojasnilih Informacijskega pooblaščenca presega običajno avtomatsko prepoznavo registrskih označb.

Za zbiranje in obdelavo dodatnih osebnih podatkov bi moral upravljavec izkazati posebno pravno podlago.

Kako upravljavec pride do podatkov lastnika?

Vozniki se pogosto sprašujejo tudi, kako lahko zasebno podjetje na podlagi registrske označbe pridobi njihov naslov in jim domov pošlje zahtevek za plačilo.

Informacijski pooblaščenec pojasnjuje, da Zakon o varstvu osebnih podatkov upravljavcu evidence registriranih vozil omogoča posredovanje podatka o lastniku oziroma uporabniku vozila in njegovega naslova, če prosilec izkaže zakoniti interes za uveljavljanje svojih pravic.

Zasebni upravljavec parkirišča lahko torej ob izpolnjenih pogojih pridobi podatke lastnika ali uporabnika vozila, vendar samo tiste podatke, ki jih izrecno dovoljuje zakon.

Informacijski pooblaščenec prejel tri prijave

Informacijski pooblaščenec je zaradi izvajanja sistema avtomatskega prepoznavanja registrskih označb pri konkretnem trgovcu v zadnjih letih prejel tri inšpekcijske prijave.

Nanašale so se predvsem na primere, ko so uporabniki na dom prejeli dopise oziroma zahtevke za plačilo in se spraševali, kako je upravljavec pridobil njihove osebne podatke.

Ker za pridobitev podatkov o lastniku vozila ob izkazanem zakonitem interesu obstaja izrecna pravna podlaga, Informacijski pooblaščenec v teh primerih ni uvedel inšpekcijskega nadzora.

Inšpekcijski postopek še ni končan

Ključna vprašanja tako še ostajajo odprta. Tržni inšpektorat bo v uvedenem nadzoru preverjal predvsem, ali so potrošniki dovolj jasno obveščeni o pogojih parkiranja in ali jim mora biti omogočeno plačevanje z gotovino.

Lidl medtem poudarja, da parkirnega sistema ne upravlja neposredno in za podrobnosti napotuje na Nexobility Solutions. Podjetje zagotavlja, da je sistem namenjen izključno zagotavljanju prostih mest za kupce, ne ustvarjanju prihodkov iz parkirnin.

Končne ugotovitve o tem, ali je sistem skladen s predpisi, bodo znane šele po zaključku inšpekcijskega postopka.