V Ljubljani je trenutno nameščenih nameščenih skupno 542 kamer, največ kar 308, jih je na parkiriščih, najmanj, le sedem pa jih nadzoruje spomenike.
Videonadzor v Ljubljani sicer izvaja javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, spremljanje kamer poteka v sklopu Centra za upravljanje prometa Ljubljanskih parkirišč in tržnic.
Vsi podatki oziroma posnetki se hranijo v Sloveniji in niso posredovani izven Slovenije oziroma Evropske unije, so nam pojasnili.
Kaj snemajo? Nadzorujejo semaforje, križišča in prehode za pešce, nadzorujejo prometno signalizacijo v večjih križiščih, kjer je največja obremenitev prevoza vozil, spremljajo prometne tokove, premične zapore in zagotavljajo tudi tehnična varovanja lastnine.
Kaj se dogaja s posnetki?
In kaj se nato dogaja s posnetki, kako dolgo se hranijo in ali jih kdaj zahteva policija ali sodišče za dokaz kakšnega kaznivega dejanja ali prekrška? Na Mestni občini Ljubljana odgovarjajo, da so dolžine hranjenja posnetkov določene z zakonskimi podlagami in pravilniki ter tehničnimi zmožnostmi, kar v praksi to pomeni, da se posnetki hranijo do enega meseca.
Vsi posnetki se hranijo le z nameni, ki so določeni za vsako kamero posebej.
»Posnetke izročamo le policiji in sodišču, in sicer po uradni dolžnosti, zasežene posnetke pa lahko omenjene službe nato uporabijo kot dokazno gradivo v svojih postopkih.«
V skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov se vsa posredovanja posnetkov opravljajo skladno z zakonom, za vse postopke so vodene vse predpisane evidence. Posredovanje podatkov se v večini primerov izvaja ob preiskavah kaznivih dejanj, vandalizma, pri razjasnitvi prometnih nesreč.
Kamere niso opremljene s sistemi za avtomatsko zaznavanje kaznivih dejanj, algoritmi za avtomatsko prepoznavo ali sledenje osebam in podobno.
»V letošnjem letu od 1. januarja do 30. marca je v naši evidenci 157 obdelav oziroma zasegov posnetkov.«
Občani jih prosijo za posnetke
Mnogi pa se tudi pritožujejo nad tem, da jih na vsakem koraku spremljajo kamere in beležijo njihove poti in dejanja, a na Ljubljanskih parkiriščih in tržnicah pravijo, da sami takšnih pritožb meščanov ne beležijo.
Še več: občani se kar sami obračajo nanje, da bi tudi sami pridobili podatke o posameznih posnetkih. Večinoma se to dogaja, ko so sami žrtev kaznivega dejanja, vandalizma, za razjasnitev prometnih nesreč in podobno. V vseh teh primerih jih usmerijo na pristojno policijsko postajo, ki lahko v sklopu preiskave nato posnetke zaseže.
»Večina občanov, ki se obrača na nas, si želi veliko boljše pokritosti s kamerami, ki bi pomagala pri razjasnitvah dogodkov, v katerih so bili udeleženi.«
V mestih kjer je nasilje in nered morajo biti kamere. Več nereda, več je kamer.