Kot smo poročali nedavno, Mestna občina Ljubljana ob novoodprtem Centru Rog načrtuje javni Park izbrisanih s spominskim obeležjem, ki se bo raztezal na 8000 kvadratnih metrih.
Predlog poimenovanja parka je bil sprejet na seji mestnega sveta marca 2022, predlagatelja pa sta bila Amnesty International Slovenija in Društvo Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov.
S tovrstnim poimenovanjem urbane zelene površine želi mestna občina obeležiti tridesetletnico izbrisa 25.671 posameznikov iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, ki so s tem izgubili pravni status in so jim bile kratene osnovne človekove pravice, in prispevati k popravku storjenih krivic.
Zdaj so znani rezultati natečaja za oblikovanje idejnih rešitev za spominsko obeležje v Parku izbrisanih.
Pregledala jih je strokovna komisija v sestavi prof. Janez Koželj, Renata Zamida, Rok Kuhar, Nina Granda, Matej Kučina, Andrej Kurnik, Jerneja Batič, Nataša Posel in Irfan Beširević, in izbrala najboljše tri.
Prvo mesto: Poklon črki ć
Prvo nagrado so prisodili Vuku Ćosiću, Aleksandru Vujoviću in Ireni Woelle, ki so obeležje zasnovali v obliki zgornjega dela črke ć.
Te črke slovenska abeceda za razliko od južnoslovanskih jezikov ne pozna, zaradi česar so jo v zanosu nacionalizma po osamosvojitvi izbrisali iz priimkov registra prebivalstva in jo nadomestili s trdim č.
Po njihovi razlagi »spominsko obeležje v Parku izbrisanih simbolno vrača izgnani črkovni znak in s tem kaže, da želi biti Ljubljana prestolnica solidarnosti in sožitja«.
Drugo nagrado je prejel Primož Pugelj, ki je oblikoval spomenik iz enakih betonskih kock, iz katerih se izvijejo enako oblikovani obrazi. Po avtorjevi razlagi »izraža ponavljajoč se odlitek istega obraza brezosebno množico izbrisanih«.
Tretjo nagrado sta s svojima predlogoma prejeli dve ustvarjalni ekipi. Cveto Kunešević in Zoran Srdić želita s prostorsko zasnovo vzpostaviti predvsem dialoškost med preteklim spominom in sočasnimi javnimi problematikami. Neža Mekota in Anže Sekelj pa sta idejno predlogo spominskega obeležja oblikovala kot prostorski otok, ki ga definira urbana oprema, in ki spodbuja k skupni rabi.
V konstrukciji objektov so avtorji zasnovali tudi manjše odprtine, v katere se lahko v primeru posebnih priložnosti vstavi manjša zvočna telesa, na katerih se lahko predvajajo posnete zgodbe. Sama struktura pa tako priložnostno postane tudi pripovedovalec.
Vse rešitve, ki so prispele na natečaj, bodo do 8. marca 2023 razstavljene v Zgodovinskem atriju Mestne hiše.
Razstava sodi v serijo dogodkov, s katerimi mestna občina obeležuje 31. obletnico nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra prebivalcev Slovenije.
Starejše novice
