Danes zaznamujemo svetovni dan brajeve pisave oziroma brajice. Preverili smo, kako se v vsakdanjem življenju znajdejo slepi in ali brajeva pisava res počasi izumira.
Brajeva pisava oziroma brajica slepim in slabovidnim odpira okno v svet leposlovja, izobraževanja in ostala področij življenja.
4. januarja leta 1809 se je namreč rodil njen izumitelj Louis Braille, ki je oslepel v zgodnjem otroštvu, pisavo pa je izumil leta 1824, ko je bil star 15 let.
Brajica tako omogoča pretvorbo pisane besede v tipno obliko ter s tem s posameznikom, ki ne morejo videti, omogoča branje in pisanje.
Brajevi znaki predstavljajo različne kombinacije izbočenih pik
Ob svetovnem dnevu brajeve pisave smo se pogovarjali z Goranom Glaserjem.
Goran je oslepel pri svojih 11. letih, domnevno zaradi cepljenja proti črnim kozam. Po neuspešnem zdravljenju in rehabilitaciji, pa se je začel šolati v ljubljanskem Zavodu za slepo in slabovidno mladino.
»Preden sem šel na šolanje so me vključili v Društvo slepih v Mariboru in takrat mi je takratni predsednik prinesel na dom abecednik, pač učenje brajeve pisave in tako tablico, na katero so me potem učili pisat,« pove.
Takrat se je prvič spoznal z brajevo pisavo, kjer posamezni brajevi znaki predstavljajo različne kombinacije izbočenih brajevih pik.
»Brajeva pisava iz sestavljena iz šestih pik v obliki številke šest na kocki, s tem, da so pike potem od leve navzdol oštevilčene ena, dva, tri in z desne strani štiri, pet, šest,« nam predstavi pisavo.
»Sedaj s to novo tehnologijo brajeva pisava izgublja na veljavi«
Kasneje je pri pisanju in branju Brajevo tablico zamenjal z Brajevim pisalnim strojem. Danes pa Goran uporablja priročno Brajevo vrstico.
»V sodobnem času pa imamo takšne Brajeve vrstice, ki jih lahko priklopiš na računalnik ali pa tudi samostojno. Ker je mala, jo lahko imaš v žepu, pa si kjerkoli kaj zapišeš,« nam pokaže Goran.
Da brajeva pisava slepim in slabovidnim odpira okno v svet izobraževanja, poudarjajo tudi v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Maribor.
Kjer pa izpostavljajo tudi, da je ta v sodobnem času pogosto spregledana.
»Sedaj s to novo tehnologijo brajeva pisava izgublja na veljavi, kajti z novimi tehnologijami, predvsem s temi zvočnimi zapisi, je zelo enostavnejše delovanje in učenje slepih dijakov, študentov, učencev,« našteva Dejan Goršek, podpredsednik društva.
Spremembe še vedno prepočasne
V društvu pa ne skrbijo le za učenje in ohranjanje brajeve pisave, temveč tudi, da so slepi in slabovidni čim bolj vključeni v različne družbene dejavnosti.
Opozarjajo pa tudi na težave, ki jih imajo le-ti pri mobilnosti.
»Predvsem infrastruktura ne odgovarja vsem potrebam slepih in slabovidnih. Predvsem prometna infrastruktura, kjer so še vedno slabe označbe na avtobusih in slaba prezentacija avtobusnih postaj,« pove Goršek.
Da morajo biti slepi in slabovidni v mestu zelo previdni, pa se strinja tudi Glaser: »Skoncentriran moraš biti na ulici, v odprtem prostoru. V hiši se hitro navadiš, v stanovanju, po bloku. Ampak zunaj pa so razne ovire. Tudi te reklamne table, te ovire za avtomobile,« našteva.
In čeprav se stvari na tem področju izboljšujejo, v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Maribor poudarjajo, da so infrastrukturne spremembe, ki bi slepim in slabovidnim omogočale večjo samostojnost, še vedno prepočasne.
