Ljubljana je bila pred kratkim v nemški reviji Focus, ki sodi med tri najbolj priljubljene nemške revije, pohvaljena kot pionir ekološkega urbanega razvoja in primer dobre prakse za nemška mesta.
Avtorji prispevka so jo označili za najbolj zeleno evropsko prestolnico in izpostavljajo njeno odločno zeleno prenovo, ki se je začela leta 2007, ko je mesto prvič uvedlo omejitve prometa v mestnem središču.
Proces preobrazbe Ljubljane v mesto, prijazno pešcem in kolesarjem, je bil zahteven, ugotavljajo. Ko je župan Ljubljane Zoran Janković premierno predstavil dokument Vizija Ljubljana 2025, ki je začrtal smernice za razvoj mesta, je naletel na močan odpor med prebivalci. Mnogi so sprva protestirali proti zaprtju mestnega jedra za avtomobile, a mestna oblast je vztrajala.
Leta 2008 so prvi večji deli mestnega središča postali območja brez avtomobilov, kar je sprožilo obsežno prenovo mestne infrastrukture. Sledila je gradnja novih kolesarskih stez, sedmih mostov za pešce čez Ljubljanico ter spremembe javnega prometa s širitvijo avtobusnega omrežja. V letu 2011 je mesto preuredilo Kongresni trg, ki je prej služil kot parkirišče, v peš cono, in uvedlo sistem izposoje koles, ki je še danes izredno priljubljen.
Navdušeni nad inovativnostjo
Fascinirala jih je tudi prenova Slovenske ceste: z ukinitvijo parkirnih mest, zasaditvijo 63 dreves in razširitvijo površin za pešce in gostinske lokale je ulica postala bolj privlačna za prebivalce in obiskovalce. Po navedbah članka so se emisije na Slovenski cesti zmanjšale za kar 70 odstotkov, medtem ko so ravni hrupa upadle za šest decibelov.
Ljubljana je našla inovativne rešitve za tri ključna vprašanja, s katerimi se sooča vsako mesto, ki načrtuje omejitve avtomobilskega prometa. Komercialni in dostavni promet je dovoljen v zgodnjih jutranjih urah, v središču je na voljo električni mini avtobus Kavalir za starejše in gibalno ovirane, prebivalcem mestnega jedra pa je omogočeno ugodno parkiranje v bližnjih garažah.
Pomanjkljivosti
Kljub vsemu pa se tudi Nemci zavedajo, da se ne cedita zgolj med in mleko.
Izpostavili so dejstvo, da so vse poprej naštete spremembe v kombinaciji s hudo centralizacijo države v Ljubljani povzročile precejšnjo gnečo.
Strokovnjaki predlagajo, da bi delno rešitev za zmanjšanje prometa lahko tičala v povečanju količine dela, ki bi ga delavci opravili na daljavo. Medtem ko so v Nemčiji številna podjetja že prilagodila svoje poslovne prostore zaradi pogostejšega dela od doma, je v Sloveniji po pandemiji večina podjetij ponovno prešla na delo na delovnem mestu.
Kljub težavam pa je Ljubljana v očeh mnogih opazovalcev zgled za druga mesta. Podatki namreč kažejo, da kar 95 odstotkov prebivalcev podpira spremembe, ki so bile nekoč tarča kritik.
Starejše novice
