Volitve so šele 15. novembra, a za vse, ki na njih kandidirajo, se je odštevanje začelo danes.
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je za dan razpisa volitev določil ponedeljek, 7. september, kar pomeni, da od danes tečejo vsi zakonski roki.
Kandidati lahko začnejo zbirati podpise, notranje ministrstvo objavi število volilnih upravičencev, občinske volilne komisije pa sporočijo, koliko podpisov je za posamezno kandidaturo sploh treba zbrati.
Pri podpisih letos veljajo nova, milejša pravila
Za vložitev kandidature je treba zbrati podpise najmanj enega odstotka volivk in volivcev v volilni enoti na dan razpisa, a ne manj kot 30 in ne več kot 1000. Prej je za župane veljalo, da je treba zbrati dva odstotka podpisov od tistih, ki so volili v prvem krogu prejšnjih županskih volitev, z najmanj 15 in največ 2500 podpisi.
Za Ljubljano je to precejšnja sprememba: v tekmo lahko vstopijo tudi kandidati brez močne strankarske mašinerije, zato bo na glasovnici bržčas več imen kot običajno.
Podporo je treba oddati osebno na upravni enoti, število potrebnih podpisov pa objavijo občinske volilne komisije.
Kar se tiče Ljubljane, je trenutno uradno v igri sedem županskih kandidatov. Med njimi je seveda Zoran Janković, ki mesto vodi že od leta 2006, z eno krajšo prekinitvijo okrog leta 2012.
Kandidira tudi Luka Mesec, ki je julija napovedal nastop s sloganom o Ljubljani, ki si jo lahko privoščimo. Zadnja sta se pridružila nekdanji premier Anton Rop in Aleš Primc. Zanimivo pa je, da Urška Klakočar Zupančič, o kateri se je dolgo šušljalo, da bo izzvala Jankovića, na koncu ne gre na župansko funkcijo, ampak bo kandidirala za mestno svetnico.
Z Ropom sta postavila skupno listo – imenuje se Lista Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa – v prihodnjih tednih pa nameravata tudi formalno ustanoviti stranko.
Še vedno odprto vprašanje volilne pravice
Medtem ko se kandidati ukvarjajo z zbiranjem podpisov, je veliko bolj negotovo, kdo bo 15. novembra sploh smel oddati glas. Z začetkom septembra je namreč stopila v veljavo sprememba zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji jemlje volilno pravico, ki so jo imeli od leta 2002.
Za so glasovali SDS, NSi, SLS, Fokus, Resni.ca in Demokrati, proti pa Svoboda, SD, Levica in Vesna. Predlagatelji so se sklicevali na to, da večina članic EU kaj takega ne omogoča in da Slovenci v državah, od koder prihaja največ teh volivcev, ne morejo voliti.
A kritike so se vsule z več strani: varuhinja človekovih pravic je opozorila na neskladje s konvencijo Sveta Evrope, Beneška komisija naj bi presodila skladnost z evropskimi standardi, parlamentarna zakonodajno-pravna služba pa je zapisala, da gre za poseg v zaupanje v pravo, ker razlogi za odvzem temeljne politične pravice niso bili utemeljeni.
Poleg tega sprememba posega v volitve četrtnih skupnosti, saj bi občine morale tik pred volitvami spreminjati odloke, da bi sploh lahko oblikovale več volilnih enot.
Zdaj je vse odvisno od ustavnega sodišča, kamor so poslanci Svobode, SD in Levice vložili zahtevo za presojo in predlog za začasno zadržanje; če bi ga sodišče sprejelo, bi tujci s stalnim prebivališčem novembra spet lahko volili.
Vmes pa je prišlo še do referendumske zmešnjave: 11. oktobra bo potekal posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev, ki so ga predlagale koalicijske stranke z Resni.co, medtem ko so civilna društva konec avgusta umaknila svojo pobudo za zakonodajni referendum.
Pojasnili so, da ne želijo dveh referendumov o praktično isti stvari in da bi se razprava sprevrgla v politično obračunavanje o tem, ali je tujcev "preveč". Tako zdaj velja novo stanje: v današnjem seznamu volilnih upravičencev državljanov tretjih držav ni, razen če ustavno sodišče odloči drugače.
Koledar do 15. novembra
Do 15. novembra se bo zvrstilo še nekaj pomembnih datumov. Državna volilna komisija je pripravila rokovnik, ki mu sledijo občinske komisije:
14. septembra bodo določena volišča.
30. septembra mora organizator kampanje odpreti poseben transakcijski račun.
15. oktobra se začne uradna volilna kampanja, hkrati se izteče rok za vložitev kandidatur in list ter zadnji dan za zbiranje podpisov podpore na upravnih enotah.
Do 25. oktobra morajo občinske volilne komisije potrditi ali zavrniti kandidature.
30. oktobra bodo objavljeni seznami potrjenih kandidatur in list, vrstni red pa določi žreb. Takrat bo dokončno jasno, kdo vse se v Ljubljani poteguje za glasove.
4. novembra je rok za tiste, ki želijo glasovati po pošti iz bolnišnice, socialnovarstvenega zavoda, pripora ali zapora; enako velja za invalide.
10., 11. in 12. novembra bo predčasno glasovanje (priporočena sreda, po potrebi še torek in četrtek).
11. novembra je zadnji dan, ko lahko bolni volivci sporočijo, da želijo glasovati doma.
13. novembra se kampanja konča, začne se volilni molk.
15. novembra glasujemo. Če bo potreben drugi krog, bo 29. novembra.
Do sredine oktobra bo kampanja večinoma nevidna: sestavljale se bodo liste, določali kandidati za četrtne skupnosti ter zbirali podpisi. Glavno dogajanje se začne, ko bodo imena na papirju.
Če želite podpreti kandidata ali listo brez stranke, imate čas do 15. oktobra – in na upravno enoto morate osebno.
