Helioport na Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ni deloval od oktobra, zdaj so sledila odpuščanja (foto: Bobo).
Ljubljanainfo
Sre, 22.1.2025 13:06
Heliport Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je od danes, od 6. ure, odprt in deluje nemoteno, so sporočili iz kliničnega centra.

Heliport Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je bil zaradi okvare protipožarnega sistema od 21. oktobra 2024 zaprt. 

Do odprave okvare na heliportu je Univerzitetni klinični center Ljubljana za pristajanje helikopterjev skladno z načrtom aktiviral sekundarno lokacijo pristankov helikopterjev v vojašnici Edvarda Peperka v Mostah v Ljubljani. 

Ta trenutno predstavlja najboljšo alternativno lokacijo in se je v preteklih podobnih okoliščinah izkazal za učinkovito, pravijo na kliničnem centru. 

Pri transportu pacientov zaradi uporabe alternativne lokacije kljub nekoliko daljšim transportnim potem ob veliki angažiranosti ekip nujne medicinske pomoči in ekip v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja pacientov.

Pot se je sicer podaljšala za okoli 45 minut.

V preteklosti se je kot nadomestna lokacija uporabljala tudi lokacija na Roški cesti, vendar so se okoliški prebivalci pritoževali nad hrupom, zato uporaba te lokacije ni več mogoča.  

Heliport potrebuje tudi dograditev servisne ploščadi (neposredno pod heliportom), ki ob izgradnji v letu 2012 in predaji v uporabo v letu 2013 zaradi takrat omejenih sredstev investitorja (ministrstva za zdravje), ni bila zgrajena. Takšna ploščad bi bistveno olajšala vzdrževalna in servisna dela.

V kliničnem centru so ocenili, da delovanje pristojnih služb kljub izjemni angažiranosti za takojšnjo odpravo napak ni bilo dovolj učinkovito. Zato je vodstvo zamenjalo vodjo službe za varnost in zdravje pri delu.

Težava je bil sistem za penilo

Zdaj so sporočili, da je bilo pred tem v torek na heliportu opravljeno testiranje požarnega sistema, ki zdaj deluje brezhibno.

Testiranje požarnega sistema heliporta sta opravila pooblaščena tehnična preglednika. 

Prve ugotovitve kažejo, da sistem za penilo ob testiranju ni deloval zaradi okvare na hranilniku penila. 

»Težavo je povzročilo tesnilo, zaradi česar je v hranilnik penila zatekala voda in je posledično prišlo do motenega delovanja, ki se je pokazalo ob testiranju sistema. 

Po pojasnilu serviserja naj bi šlo za napako, ki jo redni servisi in proizvajalec ne predvidevajo in je zato ni bilo možno predhodno odpraviti,« so pojasnili v sporočilu za javnost.

Ostanite na tekočem v vsakem trenutku!

Prijavite se na e-novice in vsak teden prejmite na svoj e-naslov najboljše objave iz Ljubljane, ekskluzivne novice in privlačne nagradne igre.

Kot so dodali, pa podrobna analiza, zakaj je prišlo do okvare tesnila hranilnika penila, še poteka. Analiza naj bi dala odgovor, ali bi okvara lahko bila posledica vibracij na heliportu ali pa bi lahko šlo za konstrukcijsko napako na strani proizvajalca oziroma kakšen drug trenutno še neznan razlog.

»Analiza je ključna za to, da se v prihodnje z ustreznimi morebitnimi dodatnimi ukrepi prepreči podobne situacije,« so še navedli.

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ocenjuje, da bi morala Služba za varnost in zdravje pri delu in svetovalec za varstvo pred požarom glede na izkušenost kljub okoliščinam delovati bolj strateško in predhodno predvideti potrebo po menjavi penila ter podati pravočasno pobudo za transparentno nabavo in zamenjavo penila. 

Tokrat je bilo za to treba uporabiti instrument izločenega sklopa v razpisu, saj bi bila sicer urgentna nabava, čeprav nujno potrebna, neskladna z zakonodajo.  

Ker delovanje pristojnih služb, kljub izjemno veliki angažiranosti za takojšnjo odpravo napak, ni bilo dovolj učinkovito, se je vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana zahvalilo za sodelovanje vodji Službe za varnost in zdravje pri delu, del službe, ki skrbi za požarno varnost pa je iz Službe za varnost in zdravje pri delu prenesen pod okrilje Gasilske enote Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki bo po oceni vodstva učinkoviteje in bolj strateško vodila to področje.

Kaj se je zgodilo?

Heliport je bil v svojem 11-letnem obdobju delovanja večkrat letno servisiran in pregledan s strani pooblaščenega serviserja (Cuder šprinkler sistemi), so povedali na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Kot so že pojasnjevali, je do začasnega zaprtja heliporta prišlo iz varnostnih razlogov, in sicer po tem, ko je v okviru rednega obdobnega certificiranja protipožarnega sistema, ki se izvaja vsake tri leta, pooblaščeni tehnični preglednik, to je podjetje PharmReg, odkril pomanjkljivosti na požarnem sistemu heliporta. 

Po odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti so se ob ponovnem pregledu pooblaščenega tehničnega preglednika sredi decembra pokazale še druge pomanjkljivosti, ki ob prvem pregledu niso bile ugotovljene, zaradi česar se je servis podaljšal, zato podajajo podrobnejšo časovno sosledje.  

Univerzitetni klinični center Ljubljana je bil 21. oktobra 2024 po rednem pregledu požarnega sistema seznanjen z ugotovitvami pooblaščenega tehničnega preglednika, da je treba zamenjati nedelujoči glavni ventil 1 v strojnici, ki se mehansko ni odprl in posledično ob požarnem alarmu ne bi prišlo do gašenja. 

Prav tako je bilo ugotovljeno, da je potrebno zamenjati in urediti kontrolne lučke, ki signalizirajo odprtost ali zaprtost posameznih ventilov. In da je treba urediti avtomatsko javljanje požara z osmimi plamenskimi javljalniki, ki so povezane na požarno centralo, ki je predmet ločenega pregleda in preizkusa ter pridobiti potrdilo brezhibnega delovanja javljanja požara, ki ga je treba predložiti pred ponovnim pregledom in preizkusom.

Klinični center zahteval hiter odziv

Z ugotovitvami je Univerzitetni klinični center Ljubljana še isti dan nemudoma seznanil oba serviserja (Cuder šprinkler sistemi in VTZ tehnična zaščita) in ju pozval, da pomanjkljivosti nemudoma odpravita. 

Seznanil ju je tudi, da je zaradi teh pomanjkljivosti heliport začasno zaprt, zato Univerzitetni klinični center Ljubljana zahteva hiter odziv. Nato je pristojna služba kliničnega centraserviserja stalno pozivala k takojšnji odpravi napak.

VTZ tehnična zaščita je kljub številnim urgencam pomanjkljivosti odpravil šele 6. decembra 2024. Pooblaščeni tehnični preglednik PharmReg pa je bil nemudoma pozvan, da ponovno pregleda sistem. Pregled in preizkus je opravil 9. decembra 2024.  

Dodatne težave

Ob ponovnem pregledu je pooblaščeni tehnični preglednik poleg delovanja ventilov tokrat preveril še delovanje penila za gašenje kerozina. 

Ob tem pregledu se je izkazalo, da sistem za penilo ne deluje. 

Posledično je bilo treba menjati še membrane za mešalec penila in penilo, ki ga v Evropi proizvajata in dobavljata le dve podjetji. Penilo je bilo treba naročiti v skladu z predpisi (šlo je za postopek t. i. izločenega sklopa razpisa), proizvajalec pa ga nato izdela po naročilu glede na gasilni sistem, ki je v uporabi. Ker je naročilo sovpadalo z bližajočimi prazniki, se je dobavni rok kljub urgencam kliničnega centra dodatno podaljšal.  

Dobava membrane za mešalec penila je bila izvedena v ponedeljek, 13. januarja 2025, penilo pa naj bi bilo dobavljeno v desetih do 14 dneh. Po vgraditvi membrane je bil že izveden tlačni preizkus, da bo vse pripravljeno, ko bo dobavljeno še penilo. Brezhibnost požarnega sistema mora nato potrditi tudi pooblaščeni tehnični preglednik to je PharmReg. To je storil in heliport zdaj deluje.

Foto: UKC Ljubljana

Težave s servisiranjem imajo dolgo brado

»Ob tem želimo poudariti, da je Univerzitetni klinični center že od poletja pripravljal javni razpis za vzdrževanje in interventno servisiranje požarnega sistema vključno s heliportom s ciljem sistemsko dolgoročno urediti vzdrževanje in servisiranje požarnih sistemov, ki bo zagotavljal bolj učinkovito predvsem pa hitro odpravo okvar ter natančno uredil trajno požarno vzdrževanje heliporta.«

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana meni, da je po dobrem desetletju, odkar deluje heliport, ki je že večkrat imel težave z ažurnim zagotavljanjem servisiranja, nujna večletna pogodba, ki bo zavezala izbranega serviserja ali serviserje, da imajo ključne rezervne dele na zalogi. 

Prav tako bo v pogodbi določen rok za odziv in odpravo okvar ter določena redna vzdrževalna dela. Vse to naj bi v prihodnje zmanjšalo tveganja za okvare, v primeru okvar pa skrajšalo čas za odpravo napak. Univerzitetni klinični center Ljubljana je javni razpis že objavil. To je prvi tovrstni razpis v zgodovini Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za servisiranje sistemov za varovanje pred požarom za celoten Univerzitetni klinični center Ljubljana.  

Izbrani serviser bo moral zagotavljati odzivni čas in odpravo okvar v določenih časovnih rokih.

Za dodatno preveritev celotnega sistema požarne varnosti je vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana podalo zahtevo za zunanjo recenzijo vzdrževanja in upravljanja požarnih sistemov heliporta v klinični center. V primeru morebitnih ugotovljenih odstopanj bo recenzija zajela požarne sisteme celotnega klinični center.

Foto: UKC Ljubljana

Komentarji (1)

Bujta repa (ni preverjeno)

Torej so eni pobirali denar za vzdrževanje,niso ga pa izvajali.Jah,tako kot še marsikje v tej naši deželi.

Starejše novice