Gallusova dvorana bo avgusta in septembra prizorišče treh velikih simfoničnih večerov, ki združujejo Vzhod, evropsko tradicijo in severnjaško zvočno pokrajino.
Letošnji 74. Ljubljana Festival v Cankarjev dom ponovno prinaša vrhunske simfonične zasedbe z vsega sveta. V treh koncertnih večerih v Gallusovi dvorani se bodo zvrstili orkestri iz Kitajske, Nemčije in baltske regije, vsak s svojo prepoznavno zvočno identiteto in umetniško vizijo.
Program povezuje različne glasbene svetove – od starodavne mitologije in evropske simfonične tradicije do zvočnih odsevov narave severa.
Simfonični most med Vzhodom in Zahodom
20. avgusta bo v Ljubljani nastopil Simfonični orkester iz Wuxija, ena najhitreje rastočih kitajskih orkestrskih zasedb. Pod vodstvom dirigenta Daya Lina bo večer zaznamovala tudi posebna solistična barvitost tradicionalnega glasbila suona.
»Glasba suone v simfoničnem kontekstu odpira povsem nov zvočni svet, kjer se srečata tradicija in sodobnost,« poudarjajo izvajalci programa.
Osrednje delo večera bo suita Leteče apsare skladatelja Li Shaoshenga, ki povezuje kitajsko mitologijo in sodobni tehnološki razvoj. Program dopolnjujeta še Verdijeva uvertura k operi Moč usode ter Brahmsova Simfonija št. 1 v c-molu.
Dresdenska kapela in Mahlerjeva dramatična veličina
7. septembra bo na oder stopila Državna kapela iz Dresdna, eden najstarejših orkestrov na svetu s skoraj 500-letno tradicijo. Pod dirigentsko palico Danieleja Gattija bo izvedena Mahlerjeva Šesta simfonija v a-molu.
Gattija vodi spoštovanje do zgodovine orkestra:
»Po eni strani je treba varovati značilni glas orkestra, zvok, ki se je prenašal skozi čas in ki še naprej živi. Po drugi strani pa je vprašanje, kako ta zvok uporabiti v različnih repertoarjih.«
Mahlerjeva simfonija poslušalca vodi skozi kontraste – od energičnega začetka do liričnih trenutkov in znamenitega finala z udarci kladiva.
Severni zvoki in meditativna narava
Festival se bo 8. septembra zaključil z nastopom Filharmoničnega orkestra Baltskega morja pod vodstvom Roberta Treviña. Orkester je znan po igranju brez partitur in mladostni interpretativni energiji.
»Večji kot je maestro, večji je tudi učenec, in sam se od svojih kolegov glasbenikov učim vsak dan. Kaj me žene naprej? Strast, ljubezen, ustvarjalnost,« pravi Treviño.
Program večera odpira Rautavaarov Cantus Arcticus, nadaljuje Bruchov Violinski koncert št. 1 v izvedbi Lane Trotovšek, sklep pa pripada Sibeliusovi Peti simfoniji.
Glasbeno poletje, ki prehaja meje
Trojica koncertov letošnjega festivala tako ne ponuja le vrhunskih izvedb, temveč tudi glasbeno potovanje skozi kulture, epohe in zvočne pokrajine. Ljubljana bo v teh treh večerih postala eno ključnih evropskih središč simfonične umetnosti.
