Pod pragom revščine živi vsak deseti prebivalec osrednjeslovenske regije, v Zasavju skoraj vsak peti.
Osrednjeslovenska regija ima najnižjo stopnjo tveganja revščine v državi, a se je ta lani zvišala. Pod pragom je živelo 10,6 odstotka prebivalcev regije, v Zasavju 19,9 odstotka. Razlika med najboljšo in najslabšo regijo je skoraj deset odstotnih točk.
Kdor živi sam in ima manj kot 1021 evrov na mesec, je po merilih statističnega urada pod pragom tveganja revščine. Za par brez otrok je prag 1531 evrov, za družino z dvema otrokoma do 14 let 2144 evrov na mesec. Prag je 60 odstotkov mediane razpoložljivega dohodka v Sloveniji in velja za vse regije enako.
Podatki statističnega urada za leto 2025 so iz ankete, ki zajame dohodke iz leta prej, torej iz leta 2024. Pod pragom je živelo okoli 298.000 ljudi ali 14,3 odstotka prebivalcev, 22.000 več kot leto prej. Tako visok delež je bil nazadnje leta 2015.
Osrednjeslovenska spet nad desetimi odstotki
V osrednjeslovenski regiji, kamor sodijo Ljubljana in okoliške občine, je bilo pod pragom 10,6 odstotka prebivalcev. Po naših izračunih je to okoli 60.000 ljudi. Leto prej je bil delež 8,8 odstotka, najmanj po letu 2010.
Najnižji je bil delež leta 2009, ko je bil pod pragom 7,8 odstotka prebivalcev regije. Po finančni krizi je rasel vse do leta 2016, ko je dosegel 12,5 odstotka, nato je spet padal. V vseh letih je bil nižji od slovenskega povprečja, lani za 3,7 odstotne točke.
Osrednjeslovenska ni bila vedno na vrhu. Leta 2015 in 2016 je imela manj ljudi pod pragom Primorsko-notranjska, leta 2023 sta si prvo mesto delili z Gorenjsko, obe z 9,6 odstotka.
Zasavje, Podravje in Posavje na dnu
Najvišji delež ljudi pod pragom ima Zasavska regija, 19,9 odstotka. Po naših izračunih je to okoli 11.000 od 57.000 prebivalcev. Sledita Podravska s 17,7 in Posavska s 17,3 odstotka, nato Savinjska, Pomurska, Obalno-kraška, Koroška in Goriška. Pod slovenskim povprečjem so le štiri regije: poleg Osrednjeslovenske še Jugovzhodna Slovenija (11,3), Primorsko-notranjska (13,2) in Gorenjska (13,4).
Vrstni red se iz leta v leto precej spreminja. Leta 2024 je bila na dnu Obalno-kraška z 19,5 odstotka, lani je imela 15,6 odstotka. V Zasavju se je delež zvišal za 4,3 odstotne točke. Pri manjših regijah anketa zajame manj gospodinjstev, zato so takšni skoki deloma lahko tudi posledica vzorca.
Vzhod revnejši od zahoda
Stalnica je razlika med vzhodom in zahodom. Po podatkih Eurostata je bilo v Zahodni Sloveniji, kamor sodijo Osrednjeslovenska, Gorenjska, Primorsko-notranjska, Goriška in Obalno-kraška regija, pod pragom 12,2 odstotka prebivalcev, v Vzhodni Sloveniji 16,2 odstotka. Povprečje Evropske unije je bilo 16,3 odstotka.
Nižji delež v osrednjeslovenski regiji pa ne pomeni nujno, da ljudem tam ostane več. Prag je za vso državo enak, cene stanovanj pa so v Ljubljani najvišje v državi.
Prag tveganja revščine ni enako kot minimalni življenjski stroški. Te je Inštitut za ekonomska raziskovanja za ministrstvo za delo konec lanskega leta ocenil na 791 evrov na mesec.
