Izpostavila popivanje, uživanje drog, nadlegovanje mimoidočih in opravljanje potrebe na javnih površinah.
Oriana Girotto je ostro spregovorila o razmerah v središču Ljubljane, ki so po njenem mnenju še posebej opazne v poletnih mesecih, ko številni prebivalci prestolnice odidejo na dopust.
Kot je povedala, posamezniki zasedajo Kongresni trg, park na Miklošičevi in druge javne površine, kjer popivajo, uživajo droge, nadlegujejo mimoidoče ter opravljajo malo in veliko potrebo.
»Ko gredo Slovenci na morje, Ljubljana v bistvu ostane nam, ki delamo, turistom in prebivalcem, ki običajno ne gredo na morje. In potem so tukaj tisti, ki dejansko, dobesedno okupirajo Kongresni trg, park na Miklošičevi ali pa ta prostor, ki je postal spalnica za različne ljudi,« je dejala.
Po njenih besedah nekateri med njimi čez dan razgrajajo, se derejo, popivajo, uničujejo okolico, se pred ljudmi drogirajo in jim celo grozijo.
»Ljubljano ljubim z vsem srcem«
Girotto je poudarila, da ima prestolnico izjemno rada in da jo je zavestno izbrala za svoje mesto. Prav zato jo dogajanje, ki mu je priča v središču prestolnice, še toliko bolj moti.
»Ljubljana je zame najlepše mesto na svetu. Obožujem jo. To je mesto, ki sem ga izbrala in ga ljubim z vsem srcem. Toda ko vidim takšne stvari, si rečem: Zdaj je pa dovolj.«
Prepričana je, da vprašanje zagotavljanja reda in varnosti na javnih površinah ne bi smelo biti povezano s političnimi delitvami.
»Tukaj ni treba biti ne desen ne lev, da vidiš, da je treba to situacijo končno počistiti, ker je res noro.«
Ob tem je posebej poudarila, da ne govori samo o priseljencih, temveč da so med ljudmi, ki se neprimerno vedejo, tako tujci kot Slovenci.
Kritična tudi do razporeditve ustanov
Kot eno izmed težav izpostavlja dejstvo, da so v središču mesta skoncentrirane tudi različne ustanove in programi, namenjeni pomoči ljudem v stiski.
»Ne vem, zakaj je treba denimo metadon deliti med mizicami lokalov, kjer sedimo prebivalci in turisti ter se ljudje družijo.«
Girotto sicer priznava, da se lahko vsakdo znajde v težkem življenjskem obdobju, vendar meni, da v opisanih primerih ne gre več zgolj za trenutno stisko.
»Vsak človek se je že znašel v stiski in vsak se je moral tudi pobrati. Govorim o različnih življenjskih situacijah, toda tukaj dejansko vidim predvsem kronično popivanje in nadlegovanje ljudi.«
Stranišča so na voljo, vendar jih nekateri ne uporabljajo
Opozorila je tudi na problem opravljanja potrebe na javnih površinah. Kot pravi, so v bližini na voljo javna stranišča, vendar jih nekateri kljub temu ne uporabljajo.
»Spodaj je na voljo 16 stranišč, v bližini pa še dodatnih osem, vendar jih ti ljudje ne uporabljajo. Malo in veliko potrebo opravljajo povsod. To res ni v redu. Po mestu hodiš in ti gre na bruhanje.«
Njene izjave odpirajo vprašanje, kako v turistično najbolj obiskanem delu Ljubljane hkrati zagotoviti pomoč ljudem v stiski ter poskrbeti za red, čistočo in občutek varnosti prebivalcev, obiskovalcev in turističnih delavcev.
