V Inštitutu 8. marec so konec avgusta v državni zbor vložili predloga zakonov o osnovni šoli in o šolski prehrani, s katerima želijo vsem osnovnošolcem zagotoviti brezplačna kosila.
Predlog brezplačnih kosil za vse osnovnošolce že omenjeni inštitut uredil z zakonom o osnovni šoli, v katerega bi se kosilo vpisalo kot pravica, in z zakonom o šolski prehrani, v kateri to pravico tehnično urejajo.
Z namenom vložitve zakonske pobude v parlamentarno proceduro pred upravnimi enotami po državi zbirajo 5000 overjenih podpisov.
S predlogom zakona želijo zajeti predvsem najranljivejše
Po besedah članice inštituta Maje Koražija predlog predvideva, da se bo na brezplačna kosila lahko naročil vsak, vendar uvedba te pravice ne predstavlja tudi obveze, da so otroci na kosila tudi naročeni. Pravica bo po njenih napovedih zajela predvsem najranljivejše, ki si kosila danes ne morejo privoščiti.
V inštitutu so po besedah direktorice Nike Kovač razmišljali, če bi uvedbo brezplačnih kosil predlagali zgolj za otroke iz socialno ogroženih družin, ali jih vzpostavili kot pravico za vse. Odločili so se za drugo možnost.
»Ker se nam zdi pomembno, da zasledujemo cilj brezplačne osnovne šole in modelu nadomestka za prehrano pri redno zaposlenih - ta pripadajo vsem, ne glede na višino plače,« je dejala.
Štiričlanska družina z dvema staršema na minimalni plači se namreč ne more prijaviti v program subvencionirane šolske prehrane, še navajajo.
Za vložitev predlogov zakonov so se odločili tudi zaradi rezultatov ankete, ki so jo izvedli pred kratkim in s katero so ljudi spraševali, kako se soočajo z vedno višjimi cenami goriva, hrane, najemnin, elektrike in drugih dobrin. »Veliko ljudi je pisalo, kako so še bolj potisnjeni v revščino,« še izpostavlja Koražija.
Kaj na predlog odgovarjajo parlamentarne stranke?
Oba zakonska predloga so v vednost poslali vsem parlamentarnim strankam in jih pozvali na sestanek. Na vabilo sta se odzvali koalicijski stranki Levica in Gibanje Svoboda, s katerima so se sestali v duhu iskanja dodatnih najboljših rešitev.
V inštitutu so bili sicer presenečeni, da se na vabilo ni odzvala stranka SD, ki je uvedbo brezplačnih kosil obljubila v predvolilnem času in to celo zapisala v svoj program in še v koalicijsko pogodbo.
Ob tem v inštitutu ugotavljajo, da so stranke v svojih volilnih programih brezplačna kosila obljubljale že v preteklosti, vendar jih niso uresničile. To kaže na to, da morajo ljudje izkazati svojo voljo in tako pritisniti na politiko, meni Lukanova.
Z Gibanjem Svoboda in Levico na sestankih niso govorili o možnosti, da bi zakon v proceduro vložila katera od njih.
Če bi bil zakon potrjen bi v veljavo stopil leta 2024
Opozicijska SDS je sicer v sredo v proceduro vložila podoben zakon, ki so ga v inštitutu preučili in ugotovili, da je pomanjkljiv v dveh ključnih točkah. Šolske prehrane namreč ne ureja kot pravice, ampak jo dodeljuje kot subvencijo. Prav tako pa šolam ne prepoveduje najema zunanjih izvajalcev.
V inštitutu kot problematično pojmujejo tudi najemanje zunanjih izvajalcev pri pripravi hrane, saj v praksi to pomeni, da bi priprava hrane postala tržna dejavnost, s čimer bi bila njena kakovost bistveno nižja, povrh pa bi se je tudi več zavrglo. Predlog inštituta šolsko kosilo uvaja kot javno službo, s čimer se ureja tudi zaposlitev in delavske pravice kuharjev.
Da se bodo šole temu lahko primerno prilagodile, so v pobudi predvideli prehodno določbo, ki jim daje več kot eno leto časa. Če bi bil zakon v tej obliki potrjen, bi v veljavo vstopil s 1. januarjem 2024.
Rezultati ankete
Inštitut 8. marec je z novo kampanjo Za otroke gre v državni zbor vložil spremembo dveh zakonov, da bi zagotovil brezplačno kosilo za vse šoloobvezne otroke. Tako smo se odločili preveriti, ali bralci podpirajo uvedbo brezplačnih šolskih kosil za vse otroke.
Takšni so rezultati.
V anketi je sodelovalo 156 udeležencev oziroma bralcev Ljubljanainfo. Pri tem jih je 132 oziroma 84,62 odstotka glasovalo, da podpirajo uvedbo brezplačnih šolskih kosil za vse otroke, 18 oziroma 11,54 odstotka, da uvedbe ne podpirajo, šest oziroma 3,85 odstotka posameznikov, pa je glasovalo, da so neodločeni.