Po novih evropskih pravilih pri nekaterih gensko spremenjenih rastlinah označevanje v živilih ne bo več obvezno.
Evropski parlament je junija potrdil spremembe pravil za rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami. Gre za posebno skupino gensko spremenjenih organizmov, pri katerih se genski zapis spreminja z novejšimi in natančnejšimi postopki.
Največja sprememba za potrošnike? Pri določenih rastlinah podatka o takšni genski spremembi na končnem živilu ne bo več treba navesti, kar skrbi Zvezo potrošnikov Slovenije.
Kaj se bo spremenilo?
Nova pravila rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami ali NGT, delijo v dve skupini.
Pri NGT-2 bodo še naprej veljala pravila, ki veljajo za klasične gensko spremenjene organizme, vključno z oceno tveganja, sledljivostjo in označevanjem.
Drugače bo pri NGT-1, kamor sodijo rastline z bolj omejenimi genskimi spremembami, primerljivimi s tistimi, ki bi lahko nastale tudi naravno ali s klasičnim žlahtnjenjem.
Zanje celovita ocena tveganja ne bo več potrebna, prav tako ne bo več zahtevana sledljivost vse do končnega živila. Označen bo predvsem razmnoževalni material, na primer semena, ne pa nujno živilo, ki bo iz takšne rastline izdelano.
To pomeni, da potrošnik iz deklaracije praviloma ne bo mogel izvedeti, ali živilo vsebuje sestavine iz rastline NGT-1.
ZPS: Pravica do izbire je lahko ogrožena
Prav to skrbi Zvezo potrošnikov Slovenije. Kot opozarjajo, nove tehnologije pozna razmeroma malo ljudi. Po zadnjem Eurobarometru o varnosti hrane pozna nove biotehnologije, kot je urejanje genoma, le 37 odstotkov Evropejcev, klasične gensko spremenjene organizme pa 59 odstotkov.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije poudarjajo, da vprašanje ni toliko v sami varnosti NGT-1, saj znanstvene ocene ne kažejo, da bi predstavljale večje tveganje za zdravje kot konvencionalno žlahtnjene rastline.
Problem je predvsem preglednost.
Potrošniki, ki imajo do uporabe takšnih tehnologij zadržke, bodo namreč z manj informacijami težje izbrali živila, ki jih ne vsebujejo.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije zato opozarjajo, da lahko manj označevanja doseže celo nasproten učinek od želenega.
Namesto da bi potrošniki zaradi razvoja novih tehnologij postali bolj zaupljivi, lahko pomanjkanje informacij še dodatno poveča nezaupanje.
Nova uredba naj bi začela veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije, nova pravila pa naj bi se začela uporabljati dve leti pozneje.
