Ljubljanske ceste so po epidemičnem zatišju znova polne, policijska statistika pa kaže posledice. Na območjih petih ljubljanskih policijskih postaj je bilo leta 2025 evidentiranih največ prometnih nesreč v zadnjem desetletju.
Več kot tisoč prometnih nesreč v enem letu. In to na območju ene same ljubljanske policijske postaje. To je številka, ki najbolj izstopa iz aktualne statistike Policijske uprave Ljubljana.
Na območju Policijske postaje Ljubljana Vič je bilo leta 2025 evidentiranih 1066 prometnih nesreč.
Za občutek: na območju Policijske postaje Ljubljana Center jih je bilo v istem letu 411.
Razlika je ogromna.
Toda desetletni pregled pokaže, da ne gre zgolj za nenavadno leto 2025. Prometna slika posameznih delov Ljubljane se je v zadnjem desetletju precej spremenila.
Ta del mesta ni bil vedno tako daleč pred drugimi
Vič je imel veliko prometnih nesreč že pred desetimi leti. Leta 2016 jih je bilo 852. Lani 1.066.
To je 214 nesreč več oziroma približno 25-odstotno povečanje.
Še bolj kot primerjava začetka in konca desetletja je zgovorno dogajanje zadnjih let.
Po epidemičnem padcu na 763 nesreč leta 2020 se je številka začela hitro vzpenjati. Leta 2021 jih je bilo 837, naslednje leto 919, leta 2023 pa je Vič prvič v tej desetletni seriji presegel tisočico.
Po krajšem padcu leta 2024 je lani sledil nov rekord: 1066 nesreč. Samo v enem letu se je številka povečala za 102.
V povprečju to pomeni skoraj tri evidentirane prometne nesreče na dan.
Še večji premik se je zgodil v Mostah
Če je Vič rekorder po številu, pa največji desetletni skok najdemo drugje. V Mostah. Leta 2016 je bilo na območju Policijske postaje Ljubljana Moste evidentiranih 711 prometnih nesreč. Leta 2025 že 951.
To je 240 nesreč več oziroma približno 34-odstotna rast.
Moste so se tako Viču v zadnjih letih močno približale. Leta 2025 je bilo med območjema le še 115 nesreč razlike.
Še leta 2022 jih je bilo v Mostah 706, nato pa se je zgodil izrazit preskok: 833 leta 2023 in kar 957 leta 2024. Lani je številka ostala skoraj na isti, zelo visoki ravni, pri 951.
Tako Vič kot Moste sta danes povsem na vrhu ljubljanske lestvice.
Več kot polovica vseh nesreč samo na dveh območjih
Ko številke postavimo drugo ob drugo, postane razlika še bolj očitna. Na območju Viča je bilo leta 2025 1066 nesreč, v Mostah 951, Šiški 645, za Bežigradom 491 in v Centru 411.
Skupaj jih je bilo na območjih petih ljubljanskih policijskih postaj 3564.
Vič in Moste sta jih imela skupaj 2017.
To pomeni, da je bilo samo na teh dveh policijskih območjih evidentiranih približno 57 odstotkov vseh prometnih nesreč, zajetih v primerjavo petih ljubljanskih postaj.
Prav to je morda najbolj zgovoren podatek celotne statistike.
Prometne nesreče namreč niso približno enakomerno razporejene med pet območij. Več kot polovica jih odpade na samo dve.
V tem predelu pa gre v povsem drugo smer
In potem je tu Šiška. Če bi bila rast prometnih nesreč predvsem posledica splošnega povečanja prometa v Ljubljani, bi pričakovali, da bodo šla bolj ali manj vsa območja v podobno smer. Toda niso.
Na območju Policijske postaje Ljubljana Šiška je bilo leta 2016 evidentiranih 726 prometnih nesreč. Lani 645.
To pomeni približno 11 odstotkov manj kot pred desetimi leti.
Šiška je med petimi ljubljanskimi policijskimi območji edina, kjer je bila lanska številka nižja od tiste iz leta 2016.
In prav primerjava z Vičem najbolje pokaže, kako različni poti sta ubrali območji.
Pred desetimi leti je bilo na Viču 852 nesreč, v Šiški 726. Vič jih je imel torej 126 več.
Lani je bilo razmerje 1066 proti 645.
Razlika je narasla na kar 421 nesreč. V desetih letih se je razkorak več kot potrojil.
Tudi Center je danes daleč od Viča in Most
Najmanj prometnih nesreč je policija leta 2025 evidentirala na območju PP Ljubljana Center, in sicer 411.
Toda tudi tu desetletna primerjava prinese zanimiv rezultat. Leta 2016 jih je bilo 327.
Čeprav jih je torej danes bistveno manj kot na Viču ali v Mostah, je tudi Center desetletje končal z več nesrečami, kot jih je imel na začetku.
Bežigrad je bil precej bolj stabilen. S 458 nesreč leta 2016 je prišel na 491 leta 2025, kar predstavlja približno sedemodstotno rast.
Ljubljana tako nima enotnega trenda.
Ima območji z zelo močno rastjo, območje z zmerno rastjo in Šiško, kjer je šlo število navzdol.
Leto 2025 je prineslo rekord desetletja
Ko vseh pet območij seštejemo, dobimo še eno pomembno ugotovitev. Leta 2016 je bilo na njih evidentiranih 3074 prometnih nesreč. Leta 2025 že 3564. To je 490 nesreč več oziroma približno 16-odstotna rast v desetletju.
In 3564 ni samo velika številka.
To je največ prometnih nesreč v celotni desetletni seriji 2016–2025 za območja teh petih ljubljanskih policijskih postaj.
Toda do rekorda Ljubljana ni prišla čez noč.
Epidemija je promet za kratek čas ustavila, nato se je krivulja obrnila
Najmanj prometnih nesreč je bilo pričakovano leta 2020. Takrat jih je bilo na območjih petih postaj skupaj 2689. Nato se je zgodil skoraj neprekinjen vzpon.
Leta 2021 jih je bilo 3068, leta 2022 že 3306, leta 2023 3452, leta 2024 3551 in lani 3564.
Od leta 2020 do 2025 je tako skupna številka narasla za 875 nesreč oziroma skoraj tretjino.
Epidemično leto seveda ni običajno izhodišče. Omejitve gibanja, delo od doma in manj dnevnih poti so močno zmanjšali promet. Bolj povedna je zato primerjava z letom 2019, zadnjim pred epidemijo. Takrat je bilo na petih območjih 3457 prometnih nesreč. Lani 3564.
Ljubljana torej ni samo nad epidemičnimi številkami. Presegla je tudi raven pred epidemijo.
Ali to pomeni, da je Vič najnevarnejši del Ljubljane?
Ne. In tu je pomembna omejitev teh podatkov. Številka 1066 ne pomeni, da ima voznik na Viču dva- ali trikrat večjo možnost za nesrečo kot v Centru.
Za takšno primerjavo bi morali vedeti, koliko vozil dejansko prevozi posamezno območje, koliko kilometrov opravijo, kakšne ceste potekajo skozi območje in kakšna je struktura nesreč.
Policijska območja prav tako niso isto kot ljubljanske četrtne skupnosti.
Statistika nam zato ne pove, kateri ljubljanski predel je »najbolj nevaren«.
Pove pa nekaj, kar je prav tako zanimivo: policija na območju Viča evidentira daleč največ prometnih nesreč, Moste so v desetletju doživele največjo rast, Šiška pa je kljub splošnemu povečanju danes pod ravnjo izpred desetih let.
Zakaj prav Vič in Moste?
To je vprašanje, na katerega same številke ne morejo odgovoriti.
Ali na rezultat Viča vplivajo prometno močne vpadnice? Kolikšen del nesreč odpade na najbolj obremenjene ceste? Ali gre predvsem za nesreče z materialno škodo ali raste tudi število nesreč s poškodbami?
In predvsem: zakaj so Moste v samo desetih letih prišle s 711 na 951 nesreč, medtem ko je Šiška šla s 726 na 645?
To bomo vprašali Policijsko upravo Ljubljana.
Zanimalo nas bo, na katerih cestah in odsekih na območjih policijskih postaj Ljubljana Vič in Moste se zgodi največ prometnih nesreč, kateri so najpogostejši vzroki in kako policija pojasnjuje tako velike razlike med posameznimi območji.
Vprašali jih bomo tudi, ali je mogoče visoke številke na Viču in v Mostah pojasniti predvsem s količino prometa oziroma značilnostmi cestnega omrežja ter kaj se je v zadnjem desetletju spremenilo v Šiški.
Do njihovega odgovora pa podatki razkrivajo že dovolj izrazito zgodbo.
Pred desetimi leti je bilo na petih ljubljanskih policijskih območjih nekaj več kot 3.000 prometnih nesreč. Danes jih je več kot 3500. Vič je presegel tisočico, Moste so v desetletju poskočile za tretjino, Šiška pa je šla proti toku.
Ljubljanska prometna statistika se torej ni spremenila samo po obsegu. Spremenila se je tudi po tem, kje se nesreče kopičijo.
