Slika je simbolična.
Ljubljanainfo
Ned, 16.4.2023 08:00
Ali veste, katere rastline uporabiti ob prehladu? Ali zaradi katerih boste lažje zaspali? Ker je pomlad pravi čas za nabiranje zdravilnih rastlin, smo po nasvetih oziroma zakaj nabirati določene rastline, povprašali strokovnjaka. Kaj nam torej svetuje?

Pomlad je čas, ko se narava prebuja in vse okoli nas začne cveteti in rasti. Za ljubitelje zdravilnih rastlin je to čas, ko narava ponudi številna zelišča, saj začenjajo rasti prav v teh mesecih. Spomladansko nabiranje zdravilnih zelišč je zato priljubljena dejavnost za tiste, ki si želijo izkoristiti darove narave in okrepiti svoje zdravje na naraven način.

O tem, katere rastline je dobro nabirati spomladi, kakšen je njihov zdravilni učinek in kako jih lahko uporabimo kar sami doma, smo se pogovarjali z Ignacem Janžekovičem

Ignac je biolog, kemik, strokovni sodelavec na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Je del Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki ga je pomagal celo vzpostaviti, ter ustanovitelj in skrbnik vrta zdravilnih rastlin ter genske semenske banke v botaničnem vrtu. Zato so botanika in zdravilne rastline njegova specialiteta.

Od breze, črnega trna in hmelja, do hrena ter pljučnika

Spomladi se v naravi pojavijo številne zdravilne rastline, ki so v tem času svojega vegetativnega obdobja na vrhuncu glede svojih zdravilnih učinkovin.

Med zdravilnimi rastlinami, ki jih je dobro nabirati spomladi, tako Ignac Janžekovič našteva gozdno krebuljico, brezo, čemaž, česnovko, črni trn, glog, grenkuljico, hmelj, hren, jeglič, kislico, koprivo, pljučnik, regrat, regačico in lapuh.

Pri tem pa Janžekovič poudarja pomen čemaža, velike koprive in navadne česnovke, ki jih lahko uporabimo v kulinariki, pri lajšanju težav in za krepitev telesa na osnovi ljudskega izročila, pa tudi na osnovi znanstvenih raziskav in kliničnih študij.

Ne boste zgrešili z nabiranjem čemaža, koprive ter navadne česnovke

Čemaž je zelnata trajnica, ki spada v družino čebulnic. Je zelo podoben čebuli in česnu, ter ga pogosto imenujejo tudi 'divji česen' ali 'medvedji česen', saj raste v gozdovih in ob vodotokih ter je pomemben vir hrane za medvede in druge živali.

»Čemaž diši po česnu. Če bi pomotoma nabrali podobne liste jesenskega podleska ali šmarnice, bi se lahko nevarno zastrupili. Celoten čemaž je užiten, tudi čebulica in plodovi s semeni. Najbolj je okusen v solatah, lahko pa ga pripravimo trajno za krušne namaze. Čemaž deluje zoper grižo, poapnenju žil in glistam,« razlaga Janžekovič.

Na drugi strani je po njegovih besedah velika kopriva najbolj zaželena v kulinariki, spomladi pa se nabira tudi za zdravilne namene.

»Celotno zel lahko v senci posušimo za pripravo zeliščnega napitka. Kopriva odstranjuje strupe iz telesa, znižuje krvni sladkor in krvni tlak, pomaga pri slabokrvnosti, zdravi protin, revmo in artritis. Ugodno deluje na živčni sistem in zdravi kožne težave. Iz svežih listov lahko pripravimo odlično jed kot špinačo in druge zelenjavne jedi in juhe. Posušene liste lahko zmeljemo v prah, ki je zelo uporaben dodatek k različnim jedem tudi pozimi, ko ni svežih rastlin,« razlaga Ignac Janžekovič.

Navadna česnovka pa ima vonj po česnu, pri čemer je po listih podobna koprivi, cvetovi pa so beli, drobni, sestavljeni iz štirih venčnih in štirih čašnih listov, razporejenih v obliki križa.

»Mlade rastline uporabljamo namesto česna v solati, dobra pa je tudi za razne juhe in prikuhe. Uporabna je sveža ali suha, užitna in zdravilna pa so tudi semena. Zdravi astmo, bronhitis, dlesni, protin, revmo in ekceme. Lepo se poda z jedmi z gobami,« še dodaja Janžekovič.

Kaj uporabiti pri prehladu in kaj za boljši spanec?

Zdravilne rastline se lahko uporabijo tudi za pripravo zeliščnih napitkov, ki so priljubljena oblika uporabe zdravilnih zelišč.

Zeliščni napitki, znani tudi kot zeliščni čaji ali infuzije, so pripravljeni s prelivanjem vrele vode čez posušene ali sveže dele zdravilnih rastlin, kot so listi in cvetovi.

»Za pripravo mešanice zdravilnih rastlin za pripravo zeliščnega napitka uporabimo največ sedem rastlin ali manj, ki se med samo ne izključujejo. Ne moremo pa na primer mešati korenin in cvetov, ker korenine je treba prevreti, cvetove pa le popariti,« poudarja Ignac Janžekovič.

Tako Janžekovič svetuje, da pri prehladu ali gripi uporabimo arniko, bor, borovnice, bršljan, črni bezeg, evkalipt, janež, jeglič, kafrovec, kamilico, kaplandsko pelargonijo, lipo, nageljnove žbice, navadni komarček, ozkolistni trpotec, slez, timijan ali žajbelj.

Nekatere zdravilne rastline pa se lahko uporabijo tudi za zdravljenje motenj spanja. Nekatera zelišča imajo namreč pomirjevalne, sproščujoče ali pomirjujoče lastnosti, ki lahko pomagajo pri nespečnosti, tesnobi, stresu ali drugih težavah s spanjem.

Janžekovič med drugim omenja baldrijan, hmelj, meliso, pasijonko, sivko ter šentjanževko.

Zdravilne rastline včasih predstavljale osnovno obliko zdravljenja

Naši predniki so imeli tesen odnos z naravo in so se zelo dobro spoznali na zelišča in zdravilne rastline. Uporaba zelišč za zdravljenje različnih zdravstvenih težav je bila v zgodovini ena od osnovnih oblik zdravljenja, saj so bili ljudje odvisni od naravnih virov za svoje preživetje.

»Naši predniki so bili prisiljeni uporabljati, in spoznavati zdravilne rastline, ko še ni bilo farmacevtskih izdelkov in zdravil,« razlaga Ignac Janžekovič.

Vendar pa je prišlo s prihodom sodobne medicine in farmacevtske industrije do postopnega upadanja zanimanja za tradicionalno uporabo zelišč in zdravilnih rastlin v medicinske namene.

Poleg tega so se spremenile tudi družbene in kulturne norme, ki so privedle do spreminjanja odnosa do narave in tradicionalnih načinov zdravljenja.

»Znanje fitoterapije na osnovi ljudskega izročila se pozablja, ker moderni človek ni več avtentičen in živi nezdravo. A hvala Bogu, se najdejo posamezniki, ki mislijo drugače in živijo na drugačen način, ki jim je mar za kvaliteto in ne za kvantiteto življenja in so dovzetni za uporabo zdravilnih rastlin, med katerimi je delovanje nekaterih že preizkušeno na osnovi kemijskih analiz aktivnih spojin in na osnovi kliničnih študij ter znanstveno potrjeno,« zaključuje Janžekovič.

Ob nabiranju rastlin je dobro upoštevati nekaj nasvetov

Nabiranje zdravilnih rastlin je dober način za povezovanje z naravo in za koriščenje njenih darov. Vendar pa je pomembno, da pri tem tem upoštevamo nekaj pomembnih nasvetov, da bi bili učinkoviti in odgovorni nabiralci zdravilnih rastlin.

  • Prepoznavanje rastlin: Preden se odpravite nabirat zdravilna zelišča, se dobro poučite o njihovem izgledu in prepoznavanju. Upoštevajte, da lahko nekatere zdravilne rastline izgledajo podobno drugim rastlinam, ki pa niso primerne za nabiranje.
  • Lokacija nabiranja: Izberite lokacije za nabiranje zdravilnih zelišč, ki so čiste in varne. Izogibajte se območjem, ki so onesnažena ali blizu cest, industrijskih obratov ali kmetijskih površin, kjer se uporabljajo pesticidi.
  • Način nabiranja: Uporabljajte pravilne tehnike nabiranja, da zmanjšate škodo na rastlinah in na okolju. Uporabljajte oster in čist nož, škarje ali prste, da odrežete le tisto, kar potrebujete, in ne poškodujete celotne rastline. Ne nabirajte preveč rastlin na istem mestu, da omogočite njihovo regeneracijo in ohranite populacijo zdravih rastlin.
  • Vpliv na okolje: Bodite odgovorni do okolja med nabiranjem zdravilnih zelišč. Ne puščajte smeti za seboj, ne motite divjih živali ali njihovega habitata ter ne poškodujte drugih rastlin med nabiranjem.

Starejše novice