Agencija za varnost prometa, policija, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter projekt Varno na kolesu so ob začetku sedmega Globalnega tedna varnosti cestnega prometa, ki poteka pod okriljem Združenih narodov ter pred začetkom nacionalne preventivne akcije za večjo varnost kolesarjev, v Ljubljani izvedli medijski dogodek za ozaveščanje vseh udeležencev v prometu o varnosti kolesarjev.
Sodelovali so otroci petih razredov Osnovne šole Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, ki so se preizkušali na poligonu varne vožnje in spoznavali pomen zaščitne čelade ter drugih prvin varnega kolesarjenja.
Letošnja tema Globalnega tedna varnosti cestnega prometa je trajnostna mobilnost s sloganom #RethinkMobility.
V Združenih narodih ob letošnjem globalnem tednu varnosti cestnega prometa poudarjajo, da mora biti varnost v središču premisleka o mobilnosti. Podatki kažejo, da je bilo v letu 2022 v Sloveniji 1484 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, od tega je 876 kolesarjev ali 59 odstotkov samih povzročilo prometno nesrečo.
Število prometnih nesreč se je v primerjavi z letom 2021 povečalo za devet odstotkov, med vzroki izstopata neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravila o prednosti. Umrlo je 11 kolesarjev, 241 je bilo hudo telesno poškodovanih in 1057 lažje telesno poškodovanih. Delež umrlih kolesarjev je v letu 2022 znašal 12,9 odstotkov med vsemi žrtvami prometnih nesreč, kar je največ v obdobju zadnjih petih let.
V obdobju zadnjih petih let je delež hudo telesno poškodovanih med vsemi udeleženci v prometu najvišji prav med kolesarji in znaša 27 odstotkov. V zadnjih petih letih 63 odstotkov umrlih kolesarjev ni uporabljalo kolesarske čelade.
Kljub temu da je uporaba zaščitne kolesarske čelade obvezna le do 18. leta, svetujemo uporabo čelade vsem kolesarjem. Med vožnjo s kolesom je prepovedano uporabljati mobilni telefon, lani pa je bilo kar 907 kršitev tovrstnih, kar pomeni povečanje za 36 odstotkov v primerjavi z letom 2021.
Voznike motornih vozil agencija in policija posebej opozarjata, da je od leta 2021 predpisana bočna razdalja pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, ki znaša najmanj 1,5 metra.
To je še toliko bolj pomembno, kadar kolesarje prehitevajo večja vozila, kot so avtobusi ali tovorna vozila. Tesno prehitevanje je ne le prepovedano, temveč za kolesarje izjemno nevarno!
Policija in agencija poudarjata, da so najpogostejši vzroki za prometne nesreče, v katerih so udeleženi kolesarji, neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje.
Vozniki motornih vozil in kolesarji naj prilagodijo hitrost vožnje in upoštevajo pravila glede smeri vožnje. Kolesarji naj uporabljajo kolesarske poti, če na njihovi poti obstajajo, saj so veliko bolj varne. Dogaja se, da kolesarji vozijo po cestah, čeprav vzporedno s cesto poteka še kolesarska steza ali kolesarka pot.
Na njih je vse več voznikov e-skirojev, ki so tihi in hitri, zato je pomembno, da sta obe kategoriji udeležencev pozorni druga na drugo, saj si delita skupno prometno površino.
Vsi vozniki motornih vozil in lahkih motornih vozil naj posebno pozornost namenjajo varnosti kolesarjev, saj le na ta način lahko zagotavljamo večjo varnost kolesarjev. Agencija je pripravila tudi preventivno gradivo.
Letos manj prometnih nesreč kolesarjev in manj poškodb, a več mrtvih
Letos do 14. maja 2023 (primerjalni podatki za enako obdobje v letu 2022 so v besedilu v oklepaju) je bilo po trenutno veljavnih začasnih podatkih v prometnih nesrečah udeleženih 240 (346) kolesarjev, od tega je 126 (190) kolesarjev povzročilo prometno nesrečo. V teh prometnih nesrečah so štirje (en) kolesarji umrli, 37 (58) je bilo hudo telesno poškodovanih in 169 (232) lahko telesno poškodovanih.
V tem obdobju je bilo v prometnih nesrečah udeleženih tudi osem (12) voznikov e-koles od tega je pet (sedem) voznikov e-koles povzročilo prometno nesrečo. V prometnih nesrečah se ni hudo telesno poškodoval noben voznik e-kolesa (štirje), sedem pa se jih je lahko telesno poškodovalo (pet).
Letos do 14. maja 2023 (2022) je bilo pri kolesarjih ugotovljenih 1321 (1408) kršitev cestnoprometnih predpisov. Najpogostejše so povezane z nepravilno stranjo oziroma smerjo vožnje, neuporabo svetlobnih teles, uporabo mobitela in vožnjo pod vplivom alkohola.
Na dogodku za medije je Simona Felser, vršilka dolžnosti direktorja Agencije za varnost prometa, dejala: »Z aktivnostmi, ki potekajo na nacionalni ravni, se Slovenija pridružuje sedmemu Globalnemu tednu varnosti cestnega prometa, ki ta teden poteka pod okriljem Združenih narodov. Eden glavnih ciljev globalnega načrta za desetletje ukrepov za varnost v cestnem prometu je do leta 2030 zmanjšati število smrtnih žrtev in poškodovanih v cestnem prometu za polovico. Poudarek je na varnosti, ki mora biti v središču premisleka o sodobni trajnostni mobilnosti.
Za zagotavljanje slednje je treba pri načrtovanju cestne infrastrukture upoštevati najbolj ogrožene skupine v prometu, pešce in kolesarje. Kolesarjenje je v Sloveniji že več let v razmahu, delež kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje, predvsem na segmentu rekreativnega kolesarjenja. Podatki ankete, izvedene lani, kažejo, da 27 odstotkov respondentov kolesari zelo pogosto, dodatnih 24 odstotkov pa pogosto. Vsaj štirikrat tedensko kolesari več kot 13 odstotkov ljudi. Letno je po ocenah prodanih že več kot 100.000 koles.
Vse višje deleže zavzemajo električna kolesa, s katerimi razdalje in višinske razlike premagujemo še lažje. Vendar pa je ob tem potrebna dodatna previdnost, saj z njimi mimogrede dosežemo visoke hitrosti. Ob morebitnih padcih ali nesrečah pa so posledice lahko precej težje, še posebej, če kolesar ne uporablja zaščitne čelade. Trendi iz opazovanja kolesarjev, izvedenega 2022, sicer kažejo, da se uporaba kolesarske čelade povečuje.
Podatki Evropske komisije kažejo, da smo v Sloveniji v primerjavi z evropskimi državami v zadnjem desetletju naredili pomemben korak k zmanjšanju smrtnih žrtev med kolesarji. Skrbi pa, da imamo med vsemi hudo poškodovanimi v prometnih nesrečah več kot četrtino kolesarjev. Zato je nujno, da se aktivnosti za večjo varnost kolesarjev izvajajo na vseh področjih prometne varnosti, od varne infrastrukture, prometne vzgoje in usposabljanja, nadzora ter razvijanja strpne prometne kulture.«
Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je poudarila: »Popularnost kolesarjenja se povečuje, posledično je na cestah več kolesarjev – od tistih, ki kolesa uporabljajo za dnevne opravke, do rekreativnih kolesarjev. V cestnem prometu je tudi vse več kolesarjev, ki uporabljajo električna kolesa, lani smo zabeležili eno smrtno žrtev.
Med kolesarji so najbolj ogroženi otroci v šolskem obdobju ter starejši kolesarji, nad 55. letom. Starejši kolesarji utrpijo najhujše posledice v prometnih nesrečah, tako zaradi upada psihofizičnih sposobnosti, kot tudi zaradi večje ranljivosti. V petletnem obdobju je izmed 49 umrlih kolesarjev kar 30 starejših od 55 let.
Med otroki, ki v prometnih nesrečah utrpijo hujše posledice, pa je kar 39 odstotkov kolesarjev. Med otroki so v zadnjem petletnem obdobju umrli trije kolesarji, 88 je bilo hudo poškodovanih. V šolah izvajajo celostna usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarske izpite, ključno pa je, da starši in skrbniki vselej poskrbijo za varnost otrok, ko so kot kolesarji udeleženi v prometu.
Pri mlajših je nujno spremstvo odraslih, dosledna uporaba kolesarske čelade, pri starejših pa naj opozarjajo tudi na neuporabo mobilnega telefona in slušalk na kolesu. Varna udeležba kolesarjev v prometu je povezana tudi z varno vožnjo in strpnostjo ostalih udeležencev v promet ter zavedanjem, da kolesarji spadajo med šibkejše udeležence v prometu. Prometno pravilo od leta 2021 predpisuje minimalno bočno razdaljo pri prehitevanju kolesarjev, ki znaša 1,5 metra, zato voznike pozivamo, da to dosledno upoštevajo.«
Ivan Kapun, z Generalne policijske uprave, je izpostavil: »Kolesarjenje je zdrava, okolju prijazna in prijetna aktivnost, a moramo si prizadevati, da bi bila tudi varna. Aktivnostim za večjo varnost kolesarjev se bomo zato pridružili tudi policisti. Pozorni bomo predvsem na kršitve, ki so med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč.
Preverjali bomo, ali kolesarji vozijo v napačno smer, ali upoštevajo prometno signalizacijo (predvsem rdečo luč na semaforju), psihofizično stanje kolesarjev, prevoze otrok na kolesu in uporabo kolesarskih čelad.
Nadzorovali bomo tudi vožnjo po pločnikih, nepravilno in tesno prehitevanje kolesarjev, neupoštevanje pravil o prednosti itd. Pozorni bomo tudi na odnos ostalih prometnih udeležencev do kolesarjev, predvsem voznikov motornih vozil, ki marsikdaj s prehitro vožnjo, izsiljevanjem prednosti in tesnim prehitevanjem ogrožajo kolesarje.«
Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarjenje, sektor za prometno politiko, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: »Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja Strateški načrt za razvoj kolesarstva do 2030, katerega cilj je povečati delež poti, opravljenih s kolesom iz 5,3 odstotkov na osem odstotkov, kar naj bi bil rezultat načrtnega vlaganja v kolesarsko infrastrukturo in tudi organizacijskih in mehkih ukrepov, kot je na primer nacionalna pobuda Polni zagona kolesarimo v službo/šolo, ki se je pričela 8. maja in se zaključi 9. junija.
Cilj strateškega načrta je tudi izboljšati varnosti kolesarjev, predvsem znižati število smrtnih žrtev in težje poškodovanih za 50 odstotkov glede na prevožene kilometre s kolesom. Strateški načrt je v zaključni fazi usklajevanja in bo predstavljen na nacionalni kolesarskih konferenci, ki bo 12. in 13. junija v Celju.«
Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu pri družbi Butan plin, je izpostavila: »V obdobju 11 let, odkar izvajamo program Varno na kolesu, opažamo pozitivne premike predvsem pri uporabi kolesa in spodbujanja trajnostne mobilnosti v osnovnih šolah. Osvajanje potrebnih prometnih znanj, spodbujanje gibanja ter pomena trajnostne mobilnosti, so ključni cilji in smernice v okviru nalog, ki jih v okviru projekta pripravljamo za sodelujoče šole.
V zadnjih letih pri projektu sodeluje okoli 140 osnovnih šol ter skupaj več kot deset tisoč učencev. Veseli nas, da so se s pomočjo določenih nalog zgodili nekateri premiki in je tudi organizacija kolesarskega izleta ali prihoda v šolo na trajnosten način, danes vse pogostejša praksa v številnih slovenskih osnovnih šolah.«
V Sloveniji dolgoročno trend zmanjšanja smrtnih žrtev med kolesarji
Število umrlih kolesarjev se je v približno polovici držav članic Evropske unije zmanjšalo, v drugi polovici pa povečalo.
V zadnjem desetletju v Evropski uniji tako ni bil narejen napredek na področju varnosti kolesarjev, saj se je število umrlih med obdobjema 2011 – 2013 in 2018 – 2020 zmanjšalo le za en odstotek.
Je bil pa napredek zabeležen v Sloveniji, saj smo država, ki je v omenjenem obdobju najbolj zmanjšala absolutno število umrlih kolesarjev, in sicer za 43 odstotkov.
Največ nesreč se zgodi v trčenju z motornimi vozili
V Sloveniji je bil v prometni nesreči s smrtjo kolesarja v zadnjem petletnem obdobju (2018-2022) najbolj pogosto udeleženec voznik osebnega avtomobila in to v 39 odstotkov oziroma v 18 prometnih nesrečah s smrtjo kolesarja. Dobra četrtina, oziroma 26 odstotkov ali devet smrtnih prometnih nesreč je bilo takšnih, v katerih je bil udeležen kolesar sam ter 20 odstotkov smrtnih prometnih nesreč, v katerih je bil udeležen voznik tovornega vozila ali avtobusa.
Na podlagi podatkov Evropske komisije se Slovenija pri umrlih kolesarjih na milijon prebivalcev uvršča bolje kot znaša povprečje Evropske unije, saj so v obdobju 2018 – 2020 povprečno na milijon prebivalcev umrli štirje kolesarji. Povprečje Evropske unije znaša 4,4 umrlih na milijon prebivalcev. Od lanskega povprečja je Slovenija stanje še izboljšala.
Upoštevati je treba dejstvo, da v določenih državah mnogo bolj pogosto uporabljajo kolo kot v drugih. Tako npr. na Nizozemskem polovica prebivalcev kolesari enkrat tedensko, v Sloveniji več kot 13 odstotkov vsaj štirikrat tedensko, v Španiji in Grčiji pa manj kot odstotkov.
Delež umrlih kolesarjev v obdobju 2018-2020 v državah članicah v povprečju znaša devet odstotkov, prav toliko kot v Sloveniji.
Delež je največji na Nizozemskem (27 odstotkov), najmanjši pa v Grčiji (dva odstotka). V državah Evropske unije se je delež hudo telesno poškodovanih kolesarjev med vsemi udeleženci povečal iz 15 odstotkov v letu 2011 na 24 odstotkov v letu 2020.
Vse več zabeleženih prometnih nesreč z e-kolesi
Število prometnih nesreč z udeležbo e-kolesarjev se povečuje. V zadnjem petletnem obdobju je število iz šest letno naraslo na 56 letno.
Povečuje se tudi število hudo in lažje telesno poškodovanih e-kolesarjev. Spodnja razpredelnica natančneje prikazuje podatke prometnih nesreč in posledic za obdobje 2018-2022.
LETO |
Št. prometnih nesreč |
Št. umrlih |
Št. hudo telesno poškodovanih |
Št. lažje telesno poškodovanih |
2018 |
6 |
0 |
3 |
2 |
2019 |
8 |
0 |
1 |
5 |
2020 |
8 |
0 |
1 |
3 |
2021 |
18 |
0 |
2 |
12 |
2022 |
56 |
1 |
16 |
27 |
Starejši kolesarji še posebej izpostavljeni
Med smrtnimi žrtvami je bila na ravni Evropske unije skoraj polovica (47 odstotkov) smrtnih žrtev, starih 65 let ali več, 82 odstotkov smrtnih žrtev je bilo moških.
Tudi v Sloveniji je trend podoben, saj je v obdobju 2018-2022 največ kolesarjev umrlo v starostni skupini nad 65 let (17 umrlih) ter v starostni skupini med 55. in 64. letom starosti (13 umrlih), kar prikazuje spodnji graf.
V petletnem obdobju 2018-2022 je bilo med smrtnimi žrtvami 74 odstotkov moških.
Dve tretjini (68 odstotkov) vseh smrtnih prometnih nesreč med kolesarji na ravni Evropske unije beležijo podnevi, v času delovnika. Največ nesreč se zgodi na urbanih področjih, najbolj kritična so križišča.
Tudi v Sloveniji se okrog 86 odstotkov prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev zgodi na cestah v naselju, največ med junijem in septembrom, najmanj pa med decembrom in marcem, kot je razvidno iz spodnjega grafa.
V osrednjeslovenski, gorenjski in obalno-kraški regiji je zabeleženih največ prometnih nesreč s kolesarji. To so tudi regije z večjim številom urbanih naselij in razvejano mrežo turizma.
Ukrepi za večjo varnost kolesarjev
Prakse Evropske unije kažejo, da so nižanje omejitev hitrosti, zmanjševanje uporabe motornih vozil in izboljševanje pogojev za kolesarjenje učinkovite rešitve za večjo prometno varnost. Prometne nesreče in najtežje posledice so se zmanjšale v mestih, ki so omejitve hitrosti na cestah v naseljih z uličnim sistemom omejile na 30 kilometrov na uro.
Bruselj je med letoma 2016 in 2020 zabeležil 20-odstotno zmanjšanje števila prometnih nesreč in 50-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev. Tudi v Oslu so število smrtnih žrtev s temi ukrepi bistveno zmanjšali.
Ob dejstvu, da je v Sloveniji v zadnjih petih letih neprilagojena hitrost med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev, največ nesreč pa se zgodi v naseljih, so tuje prakse dobro izhodišče tudi za Slovenijo.
Pri tem Agencijo za varnost prometa žalostijo izsledki javnomnenjske raziskave iz leta 2021. Ti izkazujejo, da je edini predlagani ukrep za večjo prometno varnost, pri katerem so bili anketiranci izrazito proti (kar 74,1 odstotkov), ukrep splošne omejitve hitrosti v vseh naseljih na 30 kilometrov na uro.
Uporaba kolesarske čelade zmanjšuje posledice poškodb glave od 40 do 70 odstotkov
Od leta 2018 dalje 63 odstotkov umrlih kolesarjev v času prometne nesreče ni uporabljalo kolesarske čelade. Delež je malce manjši pri hudo telesno poškodovanih, in sicer 49 odstotkov, pri lažje telesno poškodovanih pa je delež neuporabe 46 odstotkov.
Delež uporabe kolesarske čelade pri umrlih kolesarjih je v obdobju zadnjih petih let 33 odstotkov (dva od treh umrlih kolesarjev nimata čelade) ter pri hudo in lažje telesno poškodovanih 49 odstotkov oziroma 46 odstotkov.
Rezultati opazovanja kolesarjev, ki ga je Agencija za varnost prometa izvedla v letu 2022, kažejo, da se delež uporabe zaščitne kolesarske čelade z leti povečuje.
Delež kolesarjev, ki so uporabljali zaščitno čelado, je znašal 21 odstotkov (2456 kolesarjev), delež kolesarjev, ki niso uporabljali zaščite čelade pa je znašal 79 odstotkov (9242 kolesarjev). Izven naselja je delež uporabe čelade veliko višji. Prav tako je najvišji pri otrocih, znašal je kar 67 odstotkov.
Pri mladostnikih se je po spremembi zakonodaje močno dvignil. Delež pri odraslih pa znaša 19 odstotkov.
Med kolesarji vse več uporabe mobilnega telefona
Nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov je nujen, saj pomembno prispeva k varnosti v cestnem prometu. Policisti so v obdobju 2017 – 2022 pri kolesarjih ugotovili največ kršitev nepravilne strani oz. smeri vožnje, vožnje pod vplivom alkohola, uporabe mobilnega telefona, neuporabe luči in vožnje v rdečo luč.
Uporaba mobilnega telefona in slušalk med kolesarjenjem ni dovoljena, saj pomembno vpliva na (ne)zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče.
Novela zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa je za udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, e-skiroji in ostala lahka motorna vozila), zvišala kazen za neupravičeno uporabo mobitelov, slušalk in drugih naprav med vožnjo na 120 evrov.
- 2017 - 6381 vseh kršitev CPP, od tega 458 (7 odstotkov) s področja uporabe telefona,
- 2018 - 5296 vseh kršitev CPP, od tega 583 (11 odstotkov) s področja uporabe telefona,
- 2019 - 6187 vseh kršitev CPP, od tega 807 (13 odstotkov) s področja uporabe telefona,
- 2020 - 7590 vseh kršitev CPP, od tega 1.291 (17 odstotkov) s področja uporabe telefona,
- 2021 - 4733 vseh kršitev CPP, od tega 666 (14 odstotkov) s področja uporabe telefona,
- 2022 - 5712 vseh kršitev CPP, od tega 907 (17,5 odstotkov) s področja uporabe telefona,
- 2023 do 14. maja - 1321 vseh kršitev CPP, od tega 172 (13 odstotkov) s področja uporabe telefona.
Pravila in nasveti za varno kolesarjenje
- Upoštevajte prometna pravila za kolesarje in prometne znake ter semaforje.
- Vedno kolesarite po kolesarskem pasu ali stezi, kjer obstajajo, ali ob robu cestišča.
- Ne kolesarite v nasprotni smeri, saj tako ogrožate sebe in druge, vozniki vas tako ne pričakujejo.
- Kolesarite vedno ob desnem robu in po desni strani kolesarske steze, druge kolesarje, ali oviro prehitevamo po levi.
- Bodite vidni in uporabljajte luči na kolesu: spredaj belo, zadaj rdečo, da vas vozniki prej opazijo, nosite svetla in odsevna oblačila (odsevni telovnik).
- Vedno uporabljajte kolesarsko čelado.
- Prilagodite hitrost vožnje, saj so pogoste nesreče zaradi neobvladovanja kolesa (vožnja navzdol po klancu, v ovinku, na mokri ali spolzki površini).
- Ne kolesarite vzporedno, saj tako ovirate druge voznike, ki vas ne pričakujejo.
- Nakažite smer vožnje z roko pri zavijanju, vzpostavite očesni kontakt z drugimi udeleženci v prometu.
- Preverite tehnično brezhibnost kolesa (ustrezna velikost, delovanje zavor, luči, napolnjenost pnevmatik).
- Nikoli ne kolesarite pod vplivom alkohola, drog ali drugih psiho-aktivnih snovi.
- Ne uporabljajte mobilnih telefonov ali drugih naprav med vožnjo kolesa, ker motijo vašo pozornost.
- Prtljago namestite na ustrezen nosilec ali košaro, oz. kolesarsko torbo.
- V primeru dežja uporabljajte kolesarsko pelerino in nikdar ne kolesarite z dežnikom v roki.
- Poskrbite za varnost otrok na kolesu: obvezna čelada, kot potniki v posebnih sedežih ali prikolici.
- Bodite pozorni na pešce in prilagodite svoje ravnanje, saj so pešci še bolj ranljivi kot kolesarji.