Gre za enega od finančno najobsežnejših projektov, ki jih bodo v Slovenji do leta 2026 izpeljali s pomočjo evropskih sredstev v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Gradnja Kampusa Vrazov trg se nadaljuje. Medtem so prejeli Zlati trajnostni pred-certifikat DGNB, ki potrjuje, da stavba v vseh fazah gradnje dosega najvišje trajnostne standarde, saj zagotavlja energetsko učinkovitost, nizke emisije, uporabo zdravju prijaznih materialov in celosten ter dolgoročen pristop k okoljskemu, gospodarskemu ter socialnemu vplivu.
Kampus bo prinesel širitev študijskih kapacitet in razvoj raziskovalnih dejavnosti na področju medicine, kar bo prispevalo h kakovostnemu razvoju slovenskega zdravstvenega sistema.
»Gradnja Kampusa Vrazov trg se je začela marca letos z obsežnimi zemeljskimi deli. Sočasno z izkopom smo po obodu gradbene jame izvedli varovanje z jet grouting piloti ter vgradili geotehnična sidra, ki še dodatno ojačajo obod gradbene jame.
Iz gradbene jame smo izkopali in odpeljali več kot 50.000 kubičnih metrov zemeljskega materiala. Junija smo z izkopom dosegli nivo temeljev na severozahodnem vogalu stavbe, kjer smo zabetonirali prvo kampado temeljne plošče. Od takrat dalje na gradbišču potekajo intenzivna armirano betonska dela.
Do danes smo vgradili že več kot 6000 kubičnih metrov betona in 1000 ton betonskega železa. Na zahodnem delu druge kleti pa smo že pričeli z nameščanjem suhomontažnih pregradnih sten, v teku pa so tudi instalacijska dela,« sta napredek del predstavila direktor gradbenega podjetja Makro 5 gradnje Igor Hvastja in vodja projekta Alen Lulić.
Temu je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič dodal, gradbena dela potekajo v skladu s časovnico in da je projekt lahko vzor na področju velikih investicij.
»Veseli me, da gradnja novega kampusa poteka po načrtih in da se bo lahko že v študijskem letu 2027/2028 na študij medicine vpisalo večje število študentk in študentov, ki se bodo izobraževali v novih, sodobnih prostorih.
Ta investicija predstavlja le del prenove Medicinske fakultete; zelo pomembna za slovenski zdravstveni sistem bo izgradnja Kampusa Zaloška, kjer bodo sodobni diagnostični laboratoriji, potrebni za zagotavljanje vsakodnevnih storitev javnega zdravstva.
Posebej pomembno vlogo takšni laboratoriji predstavljajo v kriznih situacijah, kot je bila epidemija covida-19. Upamo, da bo vlada čim prej podprla naša prizadevanja za celostno prenovo Medicinske fakultete in zagotovila sredstva za nadaljevanje gradenj oziroma prenove Medicinske fakultete,« pa je izjavil rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.
Projekt je sicer eden od devetih projektov za ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji, skupaj vrednih 113 milijonov evrov, in pomemben del širšega okvira, v katerem trenutno izvajajo okoli 1100 projektov po državi, vključno z naložbami v železniško infrastrukturo, stanovanja in digitalizacijo, je izpostavil direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost Josip Mihalic.
»Dolgoročni cilj Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je zagotoviti celostno in trajno rešitev prostorske problematike, ki bo omogočila razvoj vseh pedagoških, raziskovalnih in strokovno znanstvenih dejavnosti fakultete.
Zato smo opredelili tri ključne investicije in lokacije, ki so strateško umeščene v bližino zdravstvenih ustanov in institucij javnega zdravstvenega sistema: Kampus Vrazov trg (KVT I in II), Kampus Zaloška (KZ) in Kampus Korytkova (KK1). Projekt Kampus Vrazov trg, prva od večjih investicij, je že v polnem teku. Gre za projekt, s katerim bomo ustvarili boljše pogoje za izvedbo pouka, ki zaradi povečanega vpisa študentov poteka v zelo zahtevnih pogojih.
Projekt napreduje skladno z načrti, pri čemer fakulteta pokriva visok delež financiranja iz lastnih sredstev. To odraža našo zavezanost k ustvarjanju sodobnega in spodbudnega okolja za študij in raziskave, kar bo bistveno prispevalo k razvoju zdravstvene znanosti in kakovosti izobraževanja na naši fakulteti,« je poudaril dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Igor Švab.
Projekt je ocenjen na 93,5 milijona evrov in ga večinsko sofinancirata Evropska unija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Preostanek bo zagotovljen iz lastnih sredstev Univerze v Ljubljani in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, računa pa se tudi na dodatna sredstva, ki jih bo zagotovila država.
