Na novinarski konferenci Ministrstva za obrambo so spregovorili o pripravljenosti Slovenije v primeru močnejšega potresa.
Potem ko je konec lanskega leta hrvaško Petrinjo stresel močan potres, ki je zahteval več smrtnih žrtev in povzročil ogromno škode, se vedno pogosteje pojavlja vprašanje, kako je s potresno varnostjo pri nas.
Slovenija je, kot je dejal generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But, država s srednjo potresno nevarnostjo: "Zaradi razmeroma plitvih žarišč so učinki potresov lahko veliki, čeprav magnitude ne dosegajo zelo velikih vrednosti."
Na potresno najnevarnejših območjih živi več kot polovica prebivalstva
Za potresno odporno projektiranje se, kot je dejal But, uporablja Karta projektnega pospeška tal za trdna tla za povratno dobo 475 let, ki je uradna karta potresne nevarnosti Slovenije. Na njej izstopajo tri območja z največjo potresno nevarnostjo, in sicer območja zahodne Slovenije, Ljubljane in okolice ter Brežic, na katerih živi približno polovica prebivalcev. Močnejši potres v osrednji Sloveniji bi imel zaradi goste naseljenosti, dnevnih migracij, prisotnosti pomembnih ustanov in križišč infrastrukture hude posledice.
Za večjo pripravljenost na potres letos dve veliki vaji, teoretična in praktična
Letos največjo vajo na državni ravni "Vaja Potres 2021", na kateri bodo poveljnik in štab Civilne zaščite RS, Vlada, ministrstva in vladne službe preverjali pripravljenost in odzivanje na močan potres, ki prizadene Ljubljano z okolico, bodo predvidoma izpeljali marca. Prva vaja bo teoretična, druga julijska vaja pa praktična. Po besedah poveljnika Uprave za zaščito in reševanje Srečka Šestana, smo v Sloveniji na večjo katastrofo pripravljeni, a so vedno še možnosti za izboljšavo. To pa lahko dosežemo z rednimi državnimi in regionalnimi vajami.
