Kulturniško sceno preveva afera Smodej. Vendar zoper kulturnika, ki ga obdolžujejo finančnih prevar in posilstev, na policijo do včeraj zvečer ni bila podana nobena prijava, kjer bi se žrtev identificirala. Ali gre za nezaupanje policiji?
Že od prve informacije v javnosti, da so se zgodila huda kazniva dejanja spolnega nasilja, skupina policistov in kriminalistov zadevo intenzivno preiskuje, zagotavlja slovenska policija.
Policija preverja okoliščine in zbira informacije, s katerimi bi lahko potrdili razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.
»Policisti in kriminalisti opravljajo številne razgovore, preverjajo verodostojnost zapisov na spletu ter se trudijo identificirati morebitne žrtve oziroma oškodovance teh kaznivih dejanj,« sporoča policija.
Zakaj je prijava žrtve tako pomembna?
Da pa bi svoje delo lahko opravili, je zelo pomembno, da prejmejo prijavo žrtve, saj lahko le na tak način ugotavljajo vsa dejstva in okoliščine morebitnega kaznivega dejanja: kdo je oškodovanec ali žrtev, jih je morebiti več, kdo je storilec ter vse druge za nadaljnjo preiskavo pomembne podatke o času, kraju in načinu izvršitve dejanja.
»Ne glede na način prijave mora policija zbrati vsa obvestila ter zavarovati sledi in predmete kaznivega dejanja. Skozi svoje ukrepanje oziroma preiskavo mora utemeljiti sum storitve kaznivega dejanja na škodo določene osebe - oškodovanca, in zoper določeno osebo – storilca,« pojasnjuje policija in poudarja:
»Brez tega, da bi ugotovili oškodovanca kaznivega dejanja, ne moremo podati kazenske ovadbe, niti izvajati preiskovalnih dejanj, ki nam jih omogoča in hkrati nalaga zakon o kazenskem postopku.«
Zakaj navedbe v medijih in spletnih omrežjih niso dovolj?
V javnosti se je pojavilo vprašanje, zakaj policija v zvezi s tem ne opravlja hišnih preiskav.
Policija pojasnjuje, da preiskovalna dejanja predstavljajo intenziven poseg v pravice posameznika, med katerimi je hišna preiskava eden najbolj rigoroznih posegov. Za preiskovalna dejanja morajo biti zato izpolnjeni visoki dokazni standardi, ki so varovalka pred samovoljnimi posegi policije v pravice ljudi.
»Policija lahko opravi hišno preiskavo šele, ko so podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ti razlogi za sum morajo obstajati zoper točno določeno osebo in obstajati mora verjetnost, da se bodo pri tem našli sledovi in predmeti kaznivega dejanja.«
To pomeni, da niso dovolj le navedbe v medijih ali na spletnih omrežjih ali mogoče samo govorice med ljudmi. Obstajati mora konkreten dokaz zoper to osebo oziroma verodostojno pričanje očividca ali priče.
Zakaj žrtve ne prijavijo?
»Žrtve tovrstnih kaznivih dejanj pogosto ne želijo prijaviti zaradi občutka krivde in sramu, lahko se tudi bojijo maščevanja napadalca. Prav tako želijo čimprej pozabiti na to, kar se jim je zgodilo,« se zaveda policija.
Bojijo se tudi stigmatizacije in odziva okolice, če se bo za dejanje razvedelo. Lahko pa je žrtev tudi v takem šoku, da zaradi tega ne more razumno odreagirati, pripovedujejo policisti.
»Razumemo njihovo zadržanost, vendar pa policisti in kriminalisti zagotavljamo, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da žrtev zaščitimo in preprečimo, da bi se dejanja še kdaj ponovila. Žrtve želimo spodbuditi, da dejanja prijavijo. V policiji z žrtvami postopamo še posebej skrbno in občutljivo,« obljubljajo.
Žrtvam nudijo tako pomoč kot nasvete, jih po opravljenem razgovoru seznanijo z možnostmi in različnimi oblikami pomoči in jih napotijo na ustrezne strokovne službe. Ves čas postopka ima žrtev pravico do spremljevalca, do zagovornika in do informiranja o našem postopku.
V ta namen so za žrtve oziroma oškodovance pripravili tudi posebno aplikacijo, kjer lahko pridobijo informacije o poteku postopka.
Kdaj do nevladne organizacije?
V primeru zadržkov do neposredne prijave Policiji se lahko žrtve obrnejo na nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam spolnega nasilja. Če želijo, lahko tudi v njihovem spremstvu obiščejo ali pokličejo policijo in prijavijo storilce:
»Policija namreč ves čas na različne načine sodeluje z nevladnimi organizacijami, saj je prioriteta vseh nas pomagati in zaščititi žrtev kaznivih dejanj.«
Nevladne organizacije navajajo kot zelo pomemben člen pri celostni obravnavi nasilja, so zaupne osebe v postopku, pogosto tudi pomagajo žrtvam, da o nasilju sploh spregovorijo.
Kakšno vlogo imajo priče?
Da bi zaščitili žrtve in ugotovili dejansko stanje posameznih primerov, na policiji pozivajo vse, ki bi o dotičnih dogodkih karkoli vedeli, da to sporočijo policiji.
Taka dejanja je treba nujno prijavljati, še posebej zato, da se prepreči nadaljevanje izvrševanja tovrstnih kaznivih dejanj ali izvrševanje novih kaznivih dejanj zoper nove žrtve, opozarjajo policisti.
Kako lahko kontaktiramo policijo:
• s klicem na interventno telefonsko številko policije 113,
• pokličemo ali obiščemo lahko katerokoli (najbližjo) policijsko postajo,
• prek državnega portala E-uprava je mogoče oddati e-prijavo kaznivega dejanja,
• elektronsko prijavo kaznivih dejanj je možno oddati tudi povsem anonimno.
V policiji so v preteklosti vzpostavili posebne zavihke za določene skupine kaznivih dejanj, v teku pa je zaradi aktualnih zadev tudi vzpostavitev zavihka za anonimno e-prijavo spolnega nasilja.
»Vendar poudarjamo, da lahko v katerem koli zavihku oddate anonimno e-prijavo za katerokoli kaznivo dejanje, četudi se ne nahaja na tem seznamu. Vse prijave bomo zagotovo preverili in v skladu z možnostmi ukrepali.«
Ob tem ljudi pozivajo, da jim v tovrstnih anonimnih prijavah sporočijo čim več konkretnih, preverljivih podatkov, saj jih za dodatna pojasnila, ker je prijava anonimna, ne morejo naknadno kontaktirati.