V letošnjem evropskem tednu zmanjševanja odpadkov so po vsej Sloveniji izvedli 88 akcij, največ doslej. Večina se je osredotočila na letošnjo temo, ponovno uporabo oblačil in tekstilnih izdelkov.
Izvedli so namreč veliko izmenjevalnic oblačil znotraj lokalnih skupnosti kot tudi akcij zbiranja ohranjenih rabljenih oblačil za dobrodelne namene.
V Evropi je teden zmanjševanja odpadkov že štirinajsto leto potekal od 19. do 27. novembra, v Sloveniji smo sodelovali sedmo leto. Akcije so prijavljale šole, vrtci, komunalna podjetja in manjša podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo rabljenih oblačil, sodelovala so tudi tekstilna proizvodna podjetja.
Oblačila in drugi tekstilni izdelki zelo obremenjujoči za okolje
Kot ključni ukrep je letošnji evropski teden zmanjševanja odpadkov izpostavil ponovno uporabo oblačil in drugih tekstilnih izdelkov.
Za okolje so namreč zelo obremenjujoči, saj jih večina še vedno pristane na odlagališčih ali v sežigalnicah, v nova oblačila pa se jih reciklira le en odstotek, so sporočili iz Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije ter ministrstva za okolje in prostor.
Direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije, Sebastijan Zupanc, je zadovoljen z rekordnim številom izvedenih akcij. »Še bolj pa me veseli, da se je večina prijavljenih akcij osredotočila prav na ponovno uporabo oblačil in tekstilnih izdelkov,« je dodal.
S kroženjem rabljenega tekstila so namreč organizatorji in udeleženci akcij pomembno prispevali k manjši količini tekstilnih odpadkov.
Tekstilni odpadki večinoma končajo na odlagališčih
Da je problematika tekstilnih odpadkov in hitre mode vedno bolj problematična, je prepoznala tudi Evropska Unija.
Evropska komisija je namreč oblikovala strategijo za tekstil, ki med drugim državam članicam nalaga, da do leta 2025 uvedejo posebne zabojnike za ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov.
Po podatkih ministrstva za okolje in prostor tekstilni odpadki večinoma končajo na odlagališčih ali v sežigalnicah. Odlagamo jih tudi v zabojnike za mešane komunalne odpadke, v letu 2019 so predstavljali kar 8,9 odstotka odpadkov v teh zabojnikih.
Zato se zdi ministrstvu navodilo iz prenovljene evropske direktive o odpadkih, ki določa ločeno zbiranje odpadnega tekstila, korak v pravo smer.
Pozivajo k ponovni uporabi tekstilnih izdelkov
Ponovno uporabo, ne samo tekstila ampak tudi drugih izdelkov, zagovarja tudi direktorica slovenske mreže Centrov ponovne uporabe, Marinka Vovk.
Takšnih centrov je trenutno v Sloveniji pet, vsak mesec pa v njih najde nove uporabnike približno 2700 kosov popravljenih ali drugače predelanih rabljenih oblačil. Kot prednost je Vovkova izpostavila, da oblačil za ponovno uporabo ne uvažajo iz tujine, kot to počnejo klasične trgovine iz druge roke, pač pa jih k njim prinesejo ljudje sami.
K zmanjšanju tekstilnih odpadkov lahko prispevamo vsi, pozivajo na zbornici in ministrstvu. To dosežemo tako, da najprej s ponovno uporabo in popravilom poskrbimo, da sploh ne nastanejo, nato pa tekstilne odpadke odvržemo v zabojnike za ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov.
Pomembno pa je tudi, da prepoznamo hitro modo kot tisto, ki največ prispeva k veliki količini tekstilnih odpadkov.