Ljubljana gosti diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida, ki naj bi bila prva konvencija, poimenovana po slovenski prestolnici.
Kot so zapisali na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije, se danes po več kot desetih letih prizadevanj držav pobudnic pobude MLA v Ljubljani začenja diplomatska konferenca, na kateri se bodo strokovnjaki pogajali za sprejem Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov.
To je največja diplomatska konferenca, ki jo je Slovenija kadarkoli gostila. Po poročanju N1 bo na njej sodelovalo okoli 250 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in mednarodnega kazenskega prava iz 79 držav podpornic pobude za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (konvencija MLA).
Če bo konvencija sprejeta, bo to prva večja mednarodna pogodba, ki bo ime nosila po slovenski prestolnici - Ljubljansko-haaška konvencija.
Pobudo zanjo vodi Slovenija skupaj z Nizozemsko, Belgijo, Argentino, Mongolijo in Senegalom, podpisana pa bo v Haagu. Nizozemska bo tudi depozitar konvencije.
Iniciativa je nastala s ciljem po zapolnitvi pravnih praznin na področju mednarodne pravne pomoči in izročitev v okviru nacionalnih postopkov zoper domnevne storilce najtežjih mednarodnih zločinov. Kot so dejali na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, namreč za te zločine v mednarodni skupnosti doslej ni bilo vzpostavljenega takšnega sodelovanja, ki sicer že velja za nekatera druga kazniva dejanja.
Na današnje odprtje konference je med drugim pripotovalo več ministrov iz tujine, spregovorili pa sta tudi ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon in ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
