Slabe vremenske razmere močno vplivale na stopnjo samooskrbe pri pridelkih.
Statistični urad Republike Slovenije je izvedel analizo samooskrbe s pridelki v Sloveniji.
Ugotovljeno je bilo, da je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer stopnja samooskrbe v letu 2021 nižja pri vseh rastlinskih pridelkih, pri živalskih proizvodih pa je bila nekoliko višja, razen pri medu.
Stopnja samooskrbe pri pridelkih nižja kot leto prej
In sicer, pri rastlinskih pridelkih se je stopnja samooskrbe s sadjem znižala za 23 odstotnih točk, s krompirjem za 16 odstotnih točk, z zelenjavo za pet odstotnih točk in z žiti za štiri odstotne točke.
Največ imamo jajc in mesa
Pri živalskih proizvodih pa se je stopnja samooskrbe medtem nekoliko zvišala. Bolj samooskrbni smo z jajci, in sicer za dve odstotni točki, kar pomeni, da je samooskrba z jajci v Sloveniji zdaj že na 97 odstotkih, samooskrba z mesom pa se je zvišala za eno odstotno točko, torej smo zdaj na 85 odstotkih.
Glede na statistike se je samooskrba med živalskimi proizvodi znižala samo pri medu, in sicer za 52 odstotnih točk, torej na 15 odstotkov.
Pridelali smo manj žit
Kot še navajajo statistike, smo bili v lanskem letu nekoliko manj samooskrbni tudi z žiti. Pridelalo se je 701.000 ton žit oziroma za šest odstotkov manj kot v letu 2020.
Domača potrošnja se je medtem zmanjšala za dva odstotka in je znašala 833.000 ton. Ker je bila proizvodnja žit v 2021 manjša, potrošnja pa je ostala skoraj nespremenjena, se je stopnja samooskrbe v primerjavi z letom prej znižala za štiri odstotne točke.
Na upad pridelkov vplivale neugodne vremenske razmere
Na manj pridelkov naj bi v veliki meri vplivale neugodne vremenske razmere, ki so imele velik vpliv predvsem na domačo proizvodnjo sadja in medu.
Sadja smo tako pridelali 34.000 ton oziroma za 70 odstotkov manj kot v letu 2020. Domača proizvodnja medu pa je dosegla 200 ton, to je bilo na letni ravni za 85 odstotkov manj.
Koliko kilogramov hrane porabi povprečen Slovenec?
Povprečen prebivalec Slovenije je sicer lani za prehrano porabil povprečno 119 kilogramov zelenjave, 117 kilogramov žit, 109 kilogramov sadja, 89 kilogramov mesa, 63 kilogramov krompirja, 11 kilogramov jajc in 0,60 kilogramov medu.
V primerjavi z letom prej je bila povprečna poraba medu nižja za 33 odstotkov, sadja za 16 odstotkov in krompirja za odstotek, medtem ko se je poraba jajc povečala za štiri odstotke, mesa pa za odstotek. Povprečna poraba pri žitih in zelenjavi je ostala na ravni predhodnega leta, še navaja statistični urad.
