UKC Ljubljana poroča o izjemnih rezultatih raziskave »Heparin STEMI«, ki naj bi pokazala, da zgodnje predbolnišnično zdravljenje bistveno izboljša prehodnost zaprtih koronarnih arterij.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so predstavili rezultate klinične raziskave »Heparin STEMI«, v kateri so preučevali učinek zgodnje uporabe heparina pri bolnikih z akutnim srčnim infarktom tipa STEMI že v predbolnišničnem okolju.
Raziskavo sovodili Miša Fister s Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino ter strokovnjaki iz Kliničnega oddelka za kardiologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Zdravljenje že na terenu: ključna sprememba
V raziskavi so sodelovali tudi urgentni zdravniki in ekipe nujne medicinske pomoči, ki so zdravljenje uvedli že ob prvem stiku s pacientom na terenu.
»Ugotovili smo, da je aplikacija heparina učinkovita, saj je 43 odstotkov bolnikov, ki je na terenu prejelo heparin, imelo že vzpostavljen pretok po tarčni žili na koronarografiji,« je pojasnil Tomaž Goslar.
V kontrolni skupini je bil ta delež 27 odstotkov.
Po navedbah raziskovalcev med skupinama niso zaznali pomembnih razlik v pojavu večjih krvavitev, kar naj bi nakazovalo na varnost zgodnje uporabe zdravila.
Vodilni slovenski kardiologi: sistem deluje na najvišji ravni
Pomemben del rezultatov so predstavili tudi izkušeni kardiologi Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Marko Noč je poudaril dolgotrajen napredek zdravljenja srčnih infarktov:
»Bolnišnična umrljivost se je iz približno 20 odstotkov v osemdesetih letih znižala na približno 2 odstotka danes.«
Organizacija STEMI mreže: čas je ključen
Urgentni zdravnik Mitja Mohor iz Službe nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kranj je poudaril pomen hitrega ukrepanja ob sumu na infarkt.
»V takem primeru je treba takoj poklicati 112. Dispečer aktivira ekipo nujne medicinske pomoči, ki opravi EKG in ob potrjenem STEMI bolnika urgentno prepelje v katetrski laboratorij,« je pojasnil.
Interventna kardiologija: 90-minutno pravilo
Miha Čerček iz Kliničnega oddelka za kardiologijo je izpostavil, da mora biti bolnik v primeru popolne zapore žile v 90 minutah v katetrskem laboratoriju.
»EKG mora biti opravljen v prvih 10 minutah, nato začne teči 90-minutni čas do posega,« je pojasnil.
Sistem, ki povezuje več kot 10 strokovnjakov
Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je poudaril, da gre za rezultat usklajenega delovanja celotnega zdravstvenega sistema.
»Pri enem takem primeru sodeluje več kot 10 vrhunskih strokovnjakov. To je sistem, ki deluje 24 ur na dan,« je dejal.
Dolgoletni razvoj in ponos stroke
Peter Radšel, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino, je raziskavo označil kot pomemben znanstveni dosežek slovenske medicine.
»To kaže, da lahko tudi v Sloveniji izvajamo vrhunske klinične raziskave, ki imajo lahko vpliv na mednarodne smernice,« je poudaril.
Kaj pomeni za prihodnost?
Po navedbah raziskovalcev bi rezultati lahko vplivali na prihodnje mednarodne smernice zdravljenja srčnega infarkta, saj naj bi dodatno potrdili pomen zgodnjega predbolnišničnega ukrepanja.
Raziskava je bila izvedena v sodelovanju med Kliničnim oddelkom za intenzivno interno medicino, Kliničnim oddelkom za kardiologijo UKC Ljubljana ter ekipami nujne medicinske pomoči po Sloveniji.
