To so najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je letos objavil nove podatke v okviru projekta Zdravje v občini 2026, med novostmi pa so tudi sveži podatki o prekomerni prehranjenosti odraslih.
Preverili smo, kakšno je stanje v Ljubljani in kako se prestolnica primerja s slovenskim povprečjem.
Najnovejši podatki kažejo, da je v Mestni občini Ljubljana prekomerno prehranjenih 49,4 odstotka odraslih, medtem ko slovensko povprečje znaša 59,8 odstotka.
Razlika je torej več kot deset odstotnih točk.
Kaj sploh pomeni »prekomerno prehranjen«?
Pri podatkih je potrebna pomembna razlaga. Kazalnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje ne prikazuje zgolj ljudi z debelostjo.
Kazalnik »prekomerna prehranjenost odraslih« zajema osebe, stare od 25 do 74 let, ki imajo indeks telesne mase oziroma ITM 25 ali več.
Pri ITM od 25 do 29,9 govorimo o čezmerni prehranjenosti, pri vrednosti 30 ali več pa o debelosti.
To pomeni, da podatek, da je v Ljubljani prekomerno prehranjenih 49,4 odstotka odraslih, ne pomeni, da je skoraj polovica odraslih Ljubljančanov debelih. V isti kazalnik so vključeni tako ljudje s čezmerno telesno maso kot ljudje z debelostjo.
V Sloveniji delež še višji
Na ravni Slovenije je slika manj ugodna. Po najnovejših podatkih je čezmerno prehranjenih ali debelih 59,8 odstotka odraslih med 25. in 74. letom.
Nacionalni inštitut za javno zdravje ob letošnji objavi opozarja, da novi podatki na ravni Slovenije kažejo povečanje deleža prekomerno prehranjenih oseb glede na prejšnjo raziskavo.
Podatki izhajajo iz raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog oziroma CINDI. Ta se ne izvaja vsako leto, temveč v večletnih ciklih, zato je bila prejšnja vrednost kazalnika objavljena leta 2022.
Zanimiva je primerjava Ljubljane skozi čas
V objavi Zdravje v občini 2019 je delež prekomerno prehranjenih odraslih v Ljubljani znašal 51,2 odstotka. Slovensko povprečje je bilo takrat 58,4 odstotka.
V objavi leta 2022 je ljubljanski delež padel na 47,5 odstotka, medtem ko je bilo slovensko povprečje 55,9 odstotka.
Najnovejša objava za leto 2026 pa kaže, da se je delež v Ljubljani ponovno nekoliko povečal, na 49,4 odstotka.
Kljub temu ostaja nižji kot ob objavi leta 2019 in občutno pod slovenskim povprečjem.
Pri primerjavi let je treba upoštevati tudi, da leta objave niso leta, ko so bili vsi podatki zbrani. Podatki za objavo 2019 imajo referenčno leto 2016, za objavo 2022 leto 2020, najnovejši kazalnik pa referenčno leto 2025.
Kaj pa otroci?
Tudi pri otrocih je Ljubljana pod slovenskim povprečjem. Najnovejši podatki kažejo, da je v prestolnici prekomerno prehranjenih 19,7 odstotka otrok, medtem ko je slovensko povprečje 24,2 odstotka.
Kazalnik pri otrocih zajema osnovnošolce in mladostnike med šestim in 15. letom starosti, katerih ITM presega mejno vrednost prekomerne prehranjenosti glede na njihovo starost.
Podatki pri otrocih so pridobljeni iz sistema SLOfit oziroma športnovzgojnega kartona, v katerega je po navedbah NIJZ vsako leto vključenih okoli 96 odstotkov osnovnošolskih otrok in mladostnikov.
Tako pri odraslih kot pri otrocih je torej delež v Ljubljani nižji od slovenskega povprečja.
Podatki ne pomenijo, da so stehtali vse Ljubljančane
Pri podatku za odrasle je potrebna še ena pomembna metodološka opomba.
Višina in telesna masa udeležencev raziskave sta samoporočana podatka, občinske vrednosti pa niso rezultat tehtanja reprezentativnega vzorca prebivalcev vsake posamezne občine.
NIJZ vrednost za občino izračuna s statističnim modelom, ki upošteva razširjenost oseb z ITM 25 ali več na ravni upravne enote in demografske podatke občine.
Zato je podatek predvsem kazalnik razlik med območji in sprememb skozi čas.
NIJZ sicer opozarja, da prekomerna telesna masa in debelost ostajata pomemben javnozdravstveni problem. Na njuno pojavnost ne vplivata samo prehrana in gibanje posameznika, temveč tudi življenjsko okolje in socialno-ekonomski položaj.
Najnovejše številke pa za Ljubljano kažejo zanimiv paradoks: skoraj vsak drugi odrasli sodi v skupino s čezmerno telesno maso ali debelostjo, vendar je prestolnica kljub temu precej pod slovenskim povprečjem.
