Sindrom karpalnega kanala je bil po podatkih Inšpektorata Republike Slovenije za delo lani med najpogostejšimi poklicnimi boleznimi, o katerih so prejeli obvestila.
Sindrom karpalnega kanala, ki je mnogim poznan kot poškodba ob dolgoročnem delu z računalnikom, lahko nastane ob različnih ponavljajočih se ročnih delih.
Inšpektorat je lani opravil usmerjene nadzore pri 407 delodajalcih. Pri 63 delodajalcih so ugotovili bistveno povečano tveganje, pri 18 pa visoko.
Gre za poklicno bolezen
Inšpektorat Republike Slovenije za delo je v letu 2025 od Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa prejel deset obvestil o ugotovljenih poklicnih boleznih in tri obvestila o sumu na poklicno bolezen.
»Prevladovala je poklicna bolezen sindrom karpalnega kanala,« so aprila ob mednarodnem delavskem spominskem dnevu zapisali pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki je povzela poročanje inšpektorata.
Obvestila o poklicnih boleznih so inšpektoratu poslali tudi trije delodajalci. »V večini primerov se je izpostavljenost nanašala na delo v preteklem obdobju, tudi v prejšnjem stoletju,« so še zapisali.
Simptomi so pogostejši pri ženskah
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa je lani po navedbah sindikata prejel 95 vlog za priznanje poklicne bolezni in jih zaključil 91. Priznanih je bilo 11 poklicnih bolezni, od tega šest sindromov karpalnega kanala.
Pri 45 vlogah, večinoma proizvodnih delavcev (29 žensk in 16 moških), poklicna bolezen ni bila priznana, med zavrnjenimi pa so bili tudi primeri sindroma karpalnega kanala.
Sindikati: »Število priznanih primerov je nizko«
»Področje poklicnih bolezni še vedno ne deluje, kot bi moralo, število priznanih primerov je nizko, postopki so zapleteni, pregled nad dejanskim stanjem pa pomanjkljiv,« so zapisali pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Ministrstvo za zdravje so pozvali, naj dopolni seznam poklicnih bolezni, med drugim z razširitvijo meril za ugotavljanje sindroma karpalnega kanala kot poklicne bolezni.
Mravljinčenje, ki se okrepi ponoči
Sindrom karpalnega kanala nastane, ko je v zapestju utesnjen srednji živec. Po navedbah Zdravstvenega doma Ljubljana gre za najpogostejšo okvaro perifernega živčevja.
Značilni sta »mravljinčenje in slabši občutek od zapestja navzdol po dlani in po prvem, drugem, tretjem ter po polovici četrtega prsta,« so zapisali v zloženki Zdravstvenega doma Ljubljana.
Težave se pojavljajo predvsem ponoči in med aktivnostjo, pozneje se lahko pridružita nespretnost in slabost roke.
Med vzroki so v zloženki navedli »ponavljajoči se gibi upogibanja in iztezanja zapestja pri ročnem delu«, tveganje pa povečujejo tudi nosečnost, sladkorna bolezen, debelost in revmatoidni artritis.
Britanska nacionalna zdravstvena služba med dejavniki tveganja navaja še močno stiskanje in delo z vibrirajočimi orodji.
Tveganja pri ročnem delu
Inšpektorat je lani opravil usmerjene nadzore pri 407 delodajalcih, pri katerih delavci ročno premeščajo bremena, med drugim v gradbeništvu, proizvodnji, trgovini, domovih za starejše in bolnišnicah. Med 906 pregledanimi opravili jih je bilo 260 povezanih s ponavljajočim se ročnim delom, so zapisali v poročilu o delu za leto 2025.
Oceno tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj je izdelalo 195 oziroma 47,9 odstotka pregledanih delodajalcev. Pri 63 delodajalcih so ugotovili bistveno povečano tveganje, pri 18 pa visoko.
»Še vedno niso ustrezno ocenjena tveganja pri ročnem premeščanju bremen, čeprav Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen velja že od 1. avgusta 2024, ta tveganja pa pomembno vplivajo na vse pogostejši pojav kostno-mišičnih obolenj,« so zapisali v poročilu.
Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva so bile sicer po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje lani tudi vodilni vzrok bolniške odsotnosti.
Opornica, injekcija ali operacija
Pri blažji obliki sindroma karpalnega kanala zadostujeta kratkotrajna imobilizacija zapestja in izogibanje dejavnostim, ki težave povzročajo. Če so glavna težava nočne bolečine, si lahko po navedbah Zdravstvenega doma Ljubljana pomagamo z opornico za zapestje.
Po navedbah britanske nacionalne zdravstvene službe lahko izboljšanje ob nošenju opornice traja do šest tednov, če ta ne pomaga, je možna steroidna injekcija v zapestje. Operacijo predlagajo, ko se stanje slabša in drugo zdravljenje ne pomaga.
Poseg poteka v lokalni anesteziji, traja do približno 20 minut, bolnik pa lahko še isti dan odide domov. Do vsakodnevnih dejavnosti se vrne v približno mesecu dni.