En–Knap & Smaïl Kanouté: Povratek

| v Predstava

Termin

Lokacija

Španski borci

Kanoutéjevo delo se potopi v časovno razsežnost izkušnje, v kateri se telo v dialogu med sedanjostjo in preteklostjo vzpostavi kot nosilec njunih usedlin. Plesalci in plesalke skozi zamišljeno srečanje s predniki vstopajo v vprašanja drugosti, kontinuitete in preobrazbe. Identiteta se tu ne vzpostavlja kot nekaj samostojnega, temveč vznikne relacijsko.

Skupina se v začasnem organizmu giblje skozi različne stopnje postajanja: tri časovne dimenzije – preteklost, sedanjost in prihodnost –, ki so hkrati navzoče v eni sami izkušnji, v eni sami obogateni oz. razširjeni resničnosti. V sodobnem jeziku izraz »obogatena resničnost« (augmented reality) označuje tehnološki nadpis sveta – digitalno plast, ki se prek zaslonov in naprav nalaga na zaznano okolje. Povratek idejo augmentacije razume drugače: kot zmožnost telesa, da zaznava razmerja, ki naseljujejo živeto resničnost onkraj vidnega. Vprašanje resničnosti – in identitete – se zato razširi onkraj meje med eno in drugo osebo (»kjer se jaz končam in ti začneš«) ter seže v linije porekla, zgodovine in prisotnosti, ki vedno prebivajo v telesu (»kjer se jaz končam in se začnejo tisti, ki so bili pred menoj in tisti, ki me bodo nasledili«).

Smaiïl Kanouté je multidisciplinarni umetnik, katerega praksa izhaja iz grafičnega oblikovanja in vizualne kompozicije ter se razširja na področja plesa, performansa in gibljive podobe. Živi in ustvarja v Parizu, njegova umetniška formacija pa združuje formalno izobraževanje na École nationale supérieure des Arts Décoratifs z utelešenim znanjem, pridobljenim skozi ples na ulicah in v socialnih prostorih Francije, Brazilije, Malija in širše Evrope. Kanouté se opredeljuje kot »koreografist« (choreo-graphist) – gib razume kot obliko pisave in risbe v prostoru, v kateri telo ustvarja motive, vzorce in vizualne ritme, nekakšno živo, abstraktno abecedo. Leta 2016 je ustanovil Company Vivons!, v okviru katere razvija predstave, koreografska dela, plesne filme in hibridne formate, ki prehajajo med vizualno umetnostjo, koreografijo in pripovedjo.

En večer. Dve predstavi.
Sodelovanji koreografov Ermire Goro in Smaïla Kanoutéja s plesno skupino En–Knap sta del enega plesnega večera z naslovom Telesa identitete, identitete telesa.

Dve samostojni deli identiteto razumeta kot nestabilno razmerje med telesom, osebnim imaginarijem ter družbenim kontekstom, ki se izrisuje in prevprašuje skozi plesni gib – identiteta se vzpostavlja kot dinamična konfiguracija, podvržena ponovitvi, prekinitvi in spremembi. V obeh delih je telo mesto zapisa – oblikovano z dediščino in spominom, prežeto z željo, prežarjeno s kolektivno energijo, a nikoli povsem zamejeno z njihovimi okviri. Identiteto hkrati označuje in presega: jo vzpostavlja, a ji obenem uhaja. V tej napetosti gib postane prostor artikulacije tega, kdo smo, kdo lahko postanemo in kako sobivamo – vprašanja, ki se ne odpirajo zgolj na družbeni ravni, temveč tudi znotraj skupine šestih plesalcev, kolektiva na meji med že oblikovanim in še neizrečenim. Plesni diptih je namreč prvi projekt Mattie Casona v vlogi novega umetniškega vodje ansambla.

Ostali dogodki danes

En–Knap & Ermira Goro: Na začetku

Španski borci

Delo Ermire Goro raziskuje napetost med tokovi, ki nas nosijo, in impulzom, da bi se gibali drugače, v formi sprotnega pogajanja. Nastopajoči se gibljejo skupaj ...

55. člen

Slovensko mladinsko gledališče

Kot jugoslovanska socialistična republika je imela Slovenija že od leta 1974 v ustavi zapisano pravico do odločanja o rojstvih otrok, ko se je osamosvajala, pa ...

Ostali dogodki v Predstava

En–Knap & Ermira Goro: Na začetku

Španski borci

Delo Ermire Goro raziskuje napetost med tokovi, ki nas nosijo, in impulzom, da bi se gibali drugače, v formi sprotnega pogajanja. Nastopajoči se gibljejo skupaj ...

55. člen

Slovensko mladinsko gledališče

Kot jugoslovanska socialistična republika je imela Slovenija že od leta 1974 v ustavi zapisano pravico do odločanja o rojstvih otrok, ko se je osamosvajala, pa ...

55. člen

Slovensko mladinsko gledališče

Kot jugoslovanska socialistična republika je imela Slovenija že od leta 1974 v ustavi zapisano pravico do odločanja o rojstvih otrok, ko se je osamosvajala, pa ...

1974

Slovensko mladinsko gledališče

1974 je leto, ko Marko Brecelj izda znameniti Cocktail, Jugoslavija v nogometu premaga Zair z 9 proti 0 (kar skoraj privede do diplomatskega škandala), japonski ...

Ostali dogodki v Španski borci

En–Knap & Ermira Goro: Na začetku

Španski borci

Delo Ermire Goro raziskuje napetost med tokovi, ki nas nosijo, in impulzom, da bi se gibali drugače, v formi sprotnega pogajanja. Nastopajoči se gibljejo skupaj ...

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura