Strah pred hantavirusom na križarki, kakšno je tveganje za Slovenijo?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje spremljajo dogajanje po potrjenih primerih hantavirusnega pljučnega sindroma na križarki. Kot poudarjajo, za Slovenijo tveganje ostaja zelo nizko oziroma zanemarljivo.

Tveganje za Slovenijo je zanemarljivo

Nacionalni inštitutu za javno zdravje je preko mednarodnih strokovnih mrež, Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni obveščen o primeru okužb na ladji.
V uradnem obvestilu so zapisali:

»Na podlagi dosedanjih informacij ocenjujemo, da je javnozdravstveno tveganje za Slovenijo zelo majhno oziroma zanemarljivo.«

V Sloveniji ni bilo potnikov z ladje

Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarja, da v konkretnem primeru slovenskih potnikov na križarki ni bilo, vendar situacijo vseeno spremljajo.

»Ocena javnozdravstvenega tveganja v Sloveniji ostaja enaka, gre za zanemarljivo tveganje. Slovenskih potnikov na ladji ni bilo, vseeno spremljamo, ker gre za bolezen, za katero ni zdravila.«

Dodaja, da primerov ne gre enačiti z drugimi epidemijami: »Ne more se primerjati s covidom, gre za drugačno bolezen.«

Kaj je hantavirusni pljučni sindrom?

Hantavirusni pljučni sindrom je redka, a resna bolezen, ki jo povzročajo določeni hantavirusi. Potek bolezni se običajno začne z gripi podobnimi simptomi, kot so vročina, mrzlica, glavobol in splošno slabo počutje, lahko pa se pojavijo tudi prebavne težave.

V hujših primerih lahko bolezen napreduje v hitro poslabšanje s hudimi težavami z dihanjem, nabiranjem tekočine v pljučih, srčnim popuščanjem, kardiogenim šokom.

Smrtnost je lahko visoka, med 30 in 60 odstotki.

Prenos: predvsem z glodavcev, med ljudmi zelo redek

Hantavirusi se običajno prenašajo z glodavcev na ljudi, najpogosteje z vdihavanjem delcev iz izločkov okuženih živali (urin, iztrebki, slina).

Prenos med ljudmi je izjemno redek in je bil doslej opisan le pri andskem virusu v Južni Ameriki.

Slovenija: Pogostejša je mišja mrzlica

Grilc opozarja, da imamo v Sloveniji sorodne bolezni, predvsem hemoragično mrzlico z renalnim sindromom (mišja mrzlica), ki jo povzročata virusa Puumala in Dobrava.

»Tudi v Sloveniji imajo podobne viruse, imamo pa 'mišjo mrzlico', ki je podobna in je nekaj prijav letno. Drugače je v 'mišjem letu', ko je glodavcev več.«

Bolezen je sicer praviloma blažja kot hantavirusni pljučni sindrom in redko smrtna.

Pripravljenost in spremljanje razmer

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da vsak pojav nalezljive bolezni obravnavajo posebej. »Vsak pojav nalezljive bolezni je zgodba zase.«

O širši pripravljenosti države pa Grilc dodaja: »Glede pripravljenosti Slovenije je treba vprašati ministrstvo za zdravje.«

Čeprav gre za resno bolezen z visoko smrtnostjo, strokovnjaki poudarjajo, da trenutni primer ne predstavlja nevarnosti za Slovenijo. Ključno je spremljanje mednarodnih dogodkov in dosledno obveščanje pristojnih institucij.

Nacionalni inštitut za javno zdravje tako za zdaj ostaja pri oceni, da je tveganje za širjenje v Sloveniji zanemarljivo.