M_oder v ritmu znanosti arheologije

Kaj vse se skriva za delom arheologov in kam lahko vodi študij arheologije? Na dveh predavanjih v okviru M_odra boste skozi raziskavi mladih arheologov spoznali zanimive zgodbe iz preteklosti, sodobne arheološke raziskovalne metode ter različne poklicne poti znotraj arheologije. Srečanje bomo sklenili s sproščenim pogovorom v muzejski kavarni, kjer boste lahko zastavili vprašanja o študiju, raziskovalnem delu in možnostih zaposlitve na področju arheologije.

Tim Jarc: Kaj nam razkrivajo koščeni predmeti iz kamene dobe?

Koščeni predmeti iz slovenskih paleolitskih in mezolitskih najdišč nam lahko povedo presenetljivo veliko o znanju, spretnostih in vsakdanjem življenju prazgodovinskih ljudi. Iz kosti, rogovja, zob in školjk so izdelovali lovsko orožje, igle, šila, gladila, različna orodja in osebno okrasje. Vse to nam pripoveduje o ustvarjalnosti, spretnosti, simboliki in morda celo glasbi. Toda kako arheologi sploh ugotovijo, da je sled na kosti nastala zaradi človekovega posega in ne zaradi živali, korenin, ognja ali drugih naravnih procesov? Tim Jarc bo predstavil, kako pri raziskovanju koščenih predmetov povezuje tafonomijo, tehnološko in tipološko analizo ter eksperimentalno arheologijo. Na primerih najdb iz slovenskih arheoloških najdišč, kot sta Potočka zijalka in Divje babe, bomo spoznali, kako lahko na videz drobne najdbe razkrivajo velike zgodbe o iznajdljivosti in kulturnem življenju ljudi, ki so na območju današnje Slovenije živeli pred tisočletji.

Tita Aleksandra Janc: Skrivnosti zgodnjesrednjeveških srebrnikov

Kaj nam lahko približno centimeter velik srebrnik pove o trgovini, gospodarstvu in družbi zgodnjega srednjega veka? Sceatte, skrivnostni srebrniki, ki so med 7. in 8. stoletjem krožili po severozahodni Evropi, so anonimni in kljub bogati ikonografiji o njihovem izvoru in uporabi še vedno ostaja veliko odprtih vprašanj. Tita Aleksandra Janc bo predstavila, kako lahko pri razkrivanju njihove zgodbe pomagajo analize kemijske sestave s pomočjo prenosne rentgenske fluorescence (pXRF), in kako lahko na videz neznatne razlike med srebrniki razkrijejo veliko več, kot bi pričakovali: od možnih virov srebra in različnih receptov za zlitine do načina dela v kovnicah. Hkrati odpirajo nova vprašanja o vrednosti denarja, nadzoru nad njegovo kakovostjo, trgovskih povezavah in celo o tem, ali so med temi skrivnostnimi novci krožili tudi zgodnjesrednjeveški ponaredki.

Po predavanjih bomo pogovor nadaljevali v sproščenem vzdušju muzejske kavarne. S predavateljema bomo spregovorili o njunih izkušnjah s študijem arheologije, terenskim, laboratorijskim in raziskovalnim delom ter o različnih poteh, ki se odprejo po končanem študiju. To bo tudi priložnost za vsa vprašanja tistih, ki jih zanima študij arheologije, delo arheologa ali možnosti zaposlitve in nadaljnjega raziskovanja na tem področju.

Obvezne prijave sprejemamo na [email protected] ali 01 24 12 506 (vsak delovnik med 8.00 in 15.00).

Dogodek poteka v okviru evropskega projekta RhythmOfLife (Raziskovanje ritmov v naravi in življenju ljudi). Več o projektu in celoten program dogodkov: https://projects.nib.si/rhythmoflife/skupina/noc-raziskovalcev/

Ta projekt je prejel sredstva iz raziskovalnega in inovacijskega programa Evropske unije Obzorje Evropa v okviru štipendije Marie Skłodowska-Curie na podlagi sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev št. 101305421.