Nevladne organizacije opozarjajo na nevarnosti načrtovane sežigalnice v Ljubljani. Projekt bi lahko stal do 490 milijonov evrov, nasprotuje pa mu tudi večina županskih kandidatov, ki so odgovorili na vprašanja nevladnikov.
Predstavniki mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo so znova opozorili na škodljive posledice projekta izgradnje sežigalnice v neprevetreni Ljubljani.
V luči tega so odločevalce na državni ravni in tudi kandidate za župana v Ljubljani pozvali, naj postavijo zdravje ljudi na prvo mesto in ustavijo projekt.
Kakovost zraka je v Ljubljani med slabšimi
Kot je opozoril Aljoša Petek iz PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, čiste sežigalnice ni, Ljubljana pa je že danes med sedmimi odstotki najbolj onesnaženih mest po kakovosti zraka.
»Vsako leto zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umre 250 prebivalk in prebivalcev Ljubljane, kar je vsaka deseta smrt v mestu. To niso ocene aktivistov, ampak podatki zdravnikov,« je poudaril.
Opozorila o zdravstvenih tveganjih in nevarnih izpustih
Nina Tome iz organizacije Focus ga je dopolnila, da ljubljanski otroci pogosteje zbolevajo za astmo, odrasli pa za pljučnim rakom.
»Ob dneh največje onesnaženosti urgenca beleži skok obiskov zaradi srčnih infarktov, možganskih kapi ter poslabšanj pljučnih bolezni,« je izpostavila.
Po njenih besedah tudi obljube o uporabi najsodobnejših filtrov, ki bi jih uporabljala morebitna ljubljanska sežigalnica, »ne pijejo vode«. Kot je razložila Tome, strokovna poročila iz tujine namreč dokazujejo, da tudi najsodobnejše sežigalnice v Evropi v okolje redno izpuščajo nevarne količine ultrafinih delcev in dioksinov.
Gradnja sežigalnice bi lahko stala do 490 milijonov evrov
Po navedbah nevladnikov naj bi po najnovejših ocenah Energetike Ljubljana izgradnja nove sežigalnice stala med 400 in 490 milijoni evrov.
»EU projektov sežigalnic ne sofinancira več, napovedana je le še dodatna obdavčitev sežiga odpadkov zaradi izpustov toplogrednih plinov. Račun za to nasedlo naložbo bo torej plačala javnost z davki in položnicami za ogrevanje in komunalo,« je posvaril Petek.
Kritičen je bil tudi do poteka procesa podelitve koncesije za sežig odpadkov, ki naj bi bila po njihovih informacijah podeljena v prihodnjem letu.
»Odloča se brez presoje vplivov na okolje in zdravje, potrjene lokacije in brez razkritih finančnih analiz, referendum pa je obljubljen šele, ko bo vlada že odločila o koncesiji. Tako se ne sprejema odločitve, ki bo zaznamovala vsaj dve generaciji,« je nanizal.
Večina županskih kandidatov, ki so odgovorili, nasprotuje projektu
Da vse več evropskih držav prepoznava, da sežigalnice niso perspektivna rešitev in posledično spreminja strateške usmeritve glede tega, pa je izpostavila Livija Marko iz Umanotere. Prebivalce Ljubljane je pozvala, da na lokalnih volitvah jasno pokažejo, v kakšnem okolju želijo živeti.
»Od bodočega župana ali županje pričakujemo, da prisluhne stroki in prebivalcem,« je dodala.
Od 15 županskih kandidatov, ki so jih v Umanoteri pred volitvami spraševali o podpori sežigalnici, sta od desetih, ki so odgovore poslali, samo dva - aktualni župan Zoran Janković in kandidatka Mojca Sojar s skupne liste NSi in Focusa - izrekla podporo projektu, osem jih je izrazilo nasprotovanje.
