Ceno elektrike določajo dobavitelji, omrežnino agencija, prispevke in davke država.
Slovenska gospodinjstva plačajo za kilovatno uro elektrike 21 centov, povprečje EU je 28. Cenejšo elektriko ima le šest držav Unije. V letu dni pa se je cena pri nas zvišala za 17 odstotkov, ko so se iztekli državni ukrepi. Ta zima bo dražja zaradi omrežnine.
Pri sosedih precej dražje
Eurostat je konec oktobra objavil cene elektrike za gospodinjstva v prvem polletju 2026. Slovensko gospodinjstvo s porabo od 2500 do 4999 kilovatnih ur na leto, kamor sodi večina, je plačalo 21,18 centa za kilovatno uro, z vsemi davki in dajatvami. Povprečje Evropske unije je 28,32 centa. Elektrika je pri nas za četrtino cenejša.
Cenejša je le na Madžarskem (11,4 centa), Malti, v Bolgariji, na Hrvaškem (18,2), Slovaškem in v Luksemburgu. Estonija ima enako ceno kot mi. Sosedje so precej dražji: Italija 31,4 centa, Avstrija 32,6. Najdražja je elektrika na Irskem (38,7) in v Nemčiji (36,2).
Za gospodinjstvo, ki na leto porabi 4000 kilovatnih ur, kar je povprečje po Agenciji za energijo, to pomeni okoli 850 evrov na leto. Po povprečni ceni EU bi plačalo okoli 1.130 evrov, po avstrijski okoli 1300, po hrvaški okoli 730. Ljubljančan torej za enako porabo na leto plača kakšnih 450 evrov manj kot povprečno gospodinjstvo v Avstriji.
Ko upoštevamo, koliko lahko za denar kupimo v posamezni državi, je razlika manjša. V standardih kupne moči je elektrika pri nas za 15 odstotkov cenejša od povprečja EU, Hrvaška pa je v tej primerjavi že malo dražja od nas.
V letu dni za 17 odstotkov dražja
V prvem polletju 2025 je slovensko gospodinjstvo plačalo 18,10 centa za kilovatno uro, letos 21,18. To je 17 odstotkov več. V EU se je cena v tem času znižala za 1,6 odstotka. Hitreje se je elektrika v evrih dražila le v Romuniji, na Irskem, Finskem in Poljskem.
A večina podražitve ni letošnja. Prvo polletje 2025 je bilo poceni zaradi državnih ukrepov. Do konca februarja 2025 je država regulirala ceno, 90 odstotkov porabe so dobavitelji obračunali po 77 evrov za megavatno uro brez DDV, kar je bilo približno pol njihovih rednih cen. Za januar in februar 2025 je posebni zakon znižal omrežnino, gospodinjstvom pa po vladni uredbi do konca junija 2025 ni bilo treba plačevati prispevka za obnovljive vire energije.
Nato se je cena v letu 2025 zvišala v treh korakih: marca se je regulacija končala, julija so gospodinjstva spet začela plačevati prispevek za obnovljive vire (na računih prvič avgusta), novembra pa je začela veljati višja zimska omrežnina. To je vlada delno ublažila, ker je za štiri zimske mesece prispevek za obnovljive vire prepolovila. Od drugega polletja 2025 se povprečna cena skoraj ne spreminja, 21,21 centa takrat in 21,18 letos. Po indeksu cen je bila elektrika septembra letos za 3,8 odstotka dražja kot septembra lani, v EU za 4,0 odstotka.
Gen-I, največji dobavitelj, ima redni cenik za gospodinjstva nespremenjen od 1. marca 2025 in je avgusta obljubil, da ga ne bo spremenil do konca leta 2027, za obstoječe odjemalce in tiste, ki pogodbo sklenejo do konca letošnjega leta. Drugi dobavitelji za zdaj podražitev elektrike ne napovedujejo, čeprav se je veleprodajna cena zaradi vojne na Bližnjem vzhodu zvišala.
Vladna uredba, po kateri so dobavitelji za vsako podražitev potrebovali soglasje vlade, se je iztekla 10. oktobra. Plin sta s 1. novembrom za okoli deset odstotkov podražila Istrabenz Plini in Plinarna Maribor, podražitve elektrike za gospodinjstva pa do začetka novembra ni objavil noben večji dobavitelj.
Kaj sestavlja ceno
Od 21 centov je dobra polovica cena energije, ki jo določi dobavitelj. Dobra petina je omrežnina, ki jo določa Agencija za energijo, okoli 18 odstotkov je DDV, ostalo so prispevki in trošarina. Skupaj so davki in dajatve pri nas 23 odstotkov cene, v EU v povprečju 28 odstotkov.
Na referendumu 6. decembra bomo odločali tudi o interventnem zakonu, po katerem bi vlada ob krizi v oskrbi z energenti lahko za devet mesecev znižala DDV na elektriko, plin, daljinsko toploto in drva z 22 na 9,5 odstotka.
Pozimi dražja omrežnina
Od 1. novembra do konca februarja velja višja sezona omrežnine. Omrežnina za moč v najdražjem časovnem bloku, ob delavnikih od 7. do 14. in od 16. do 20. ure, se letos obračuna po 70 odstotkih ciljne tarife, lani po 50.
Agencija za energijo je izračunala, da bo povprečno gospodinjstvo pozimi za omrežnino plačalo okoli 24 evrov na mesec, 5,8 evra ali 32 odstotkov več kot lani. Gospodinjstvo s toplotno črpalko bo plačalo 41,7 evra, 12 odstotkov več. V vsem letu 2026 bo omrežnina povprečnega gospodinjstva sicer še vedno za okoli 18 odstotkov nižja, kot bi bila po starem sistemu obračuna.
Z novim letom se spremenijo časovni bloki. Najdražji bo ob delavnikih od 6. do 12. in od 17. do 20. ure. Tarife za leto 2027 bo agencija objavila do konca novembra, naslednjo zimo pa se bo prvi blok obračunal že po 90 odstotkih.
In kaj lahko stori občina?
Bolj malo. Ceno elektrike določajo dobavitelji, omrežnino agencija, prispevke in davke država. Ljubljana ima v rokah daljinsko toploto in plin prek Energetike Ljubljana, ki je del Javnega holdinga Ljubljana. Toplota se je tam nazadnje podražila oktobra lani, ko se je spremenljivi del cene zvišal za 14 odstotkov, z januarjem pa so cenik preoblikovali tako, da povprečna cena ostaja enaka. Letos podražitve po navedbah podjetja ne načrtujejo.
Direktor Samo Lozej je oktobra o cenah plina povedal: »Ceniki so bolj ali manj določeni, zato posebnih odstopanj do novega leta ne bo, po novem letu pa mogoče kakšna malenkost.«
