Še težje je tistim s potrošniškim kreditom. Več kot četrtini je odplačevanje veliko breme.
Kdor odplačuje hipotekarni kredit, je v povprečju star dobrih 32 let in zasluži več od tistih brez kredita.
Kljub temu težje shaja iz meseca v mesec, tretjini so stroški stanovanja veliko breme. Obroke pa skoraj vsi plačujejo pravočasno, ugotavlja Banka Slovenije. Tistim, ki kredit šele iščejo, se obeta strožje pravilo.
Banka Slovenije je v oktobrskem poročilu o finančni stabilnosti pogledala, kako živijo ljudje, ki odplačujejo kredite. Uporabila je Anketo o življenjskih pogojih, ki jo izvaja statistični urad, za leto 2025 pa je bila povezana tudi s podatki iz kreditnega registra SISBON.
Posojilo pri banki ima okoli 40 odstotkov anketiranih, večinoma potrošniško. Hipotekarni kredit, torej stanovanjski kredit, zavarovan s stanovanjem ali hišo, v kateri živijo, ima 5,6 odstotka vseh anketiranih. Delež je majhen, ker ima večina Slovencev stanovanje že v lasti.
Kdor hipoteko ima, je v povprečju star 32,6 leta. Kdor je nima, 49,3 leta.
Kreditojemalci so po oceni centralne banke »med mlajšim delom populacije, ki ima razmeroma nižje dohodke kot ostali del populacije«, zato imajo nižje obroke in daljšo odplačilno dobo.
Višja plača, a težje do konca meseca
Ljudje s hipoteko zaslužijo več od tistih brez nje, po grafu centralne banke okoli 1580 evrov neto na mesec. A to se na računu ne pozna. Težko ali zelo težko shaja iz meseca v mesec 14,7 odstotka ljudi s hipoteko in 12,1 odstotka ljudi brez nje.
Razlika ni velika in večina kreditojemalcev shaja dokaj lahko ali z manjšimi težavami.
Najtežje je tistim z najnižjimi plačami, a v Banki Slovenije opažajo, da »kar precej oseb z višjimi plačami prav tako meni, da težko shajajo iz meseca v mesec«.
Bolj kot sam obrok bremeni vse skupaj. Okoli tretjini ljudi s hipoteko so vsi stroški stanovanja veliko breme, med tistimi brez nje 21,7 odstotka. Mednje spadajo kredit, zavarovanje, voda, odpadki, elektrika, plin in ogrevanje.
Še težje je tistim s potrošniškim kreditom. Več kot četrtini je odplačevanje veliko breme. Kdor ima hkrati hipoteko in potrošniški kredit, takšno breme čuti v več kot tretjini primerov.
Obroke plačujejo pravočasno
Kljub temu obroke skoraj vsi plačujejo pravočasno. Zaradi finančne stiske je v zadnjem letu obrok stanovanjskega kredita zamudilo 2,1 odstotka kreditojemalcev, potrošniškega 2,5 odstotka. Po podatkih bank je bilo konec lanskega leta slabih le 0,8 odstotka stanovanjskih posojil.
»Gospodinjstva kljub nizki zadolženosti, rasti plač in makrobonitetnim ukrepom omejevanja kreditiranja menijo, da jih odplačevanje posojil bremeni, vendar jih ne glede na to večina pravočasno odplačuje kredite,« sklene centralna banka.
Zadolženost je res nizka. Stanovanjski krediti so v Sloveniji po grafu Banke Slovenije vredni 17 do 18 odstotkov bruto domačega proizvoda, v evrskem območju okoli 43 odstotkov. A hitro rastejo.
Junija jih je bilo za 9,7 milijarde evrov, za desetino več kot leto prej, kar je med višjimi rastmi v evrskem območju.
V Ljubljani pogosto odplačujeta dva
Največ hipotek, okoli 29 odstotkov vseh, imajo gospodinjstva v osrednjeslovenski regiji. Tu je tudi povprečni obrok najvišji, po grafu centralne banke okoli 530 evrov na mesec. V tem znesku so tudi starejši in cenejši krediti, zato je nižji od obroka za stanovanje, kupljeno danes.
V osrednjeslovenski regiji kredit pogosteje odplačuje več ljudi hkrati. V 13 odstotkih gospodinjstev s hipoteko ga odplačujeta dva ali več članov, v podravski in savinjski regiji v 8,9 odstotka.
Razlog je jasen. Rabljena stanovanja so v Ljubljani v prvi polovici leta po podatkih geodetske uprave presegla 5600 evrov za kvadratni meter. Stanovanje s 45 kvadratnimi metri tako stane okoli 252.000 evrov. Banke običajno financirajo do 80 odstotkov cene, zato je treba imeti okoli 50.000 evrov lastnih sredstev.
Pri obrestni meri 3,1 odstotka in 30-letnem odplačilu je obrok okoli 860 evrov. Banka lahko za vse obroke vzame največ polovico neto plače, kar pomeni, da mora imeti en kreditojemalec vsaj okoli 1.720 evrov neto. Za dvosobno stanovanje s 55 kvadratnimi metri je obrok okoli 1050 evrov, potrebna plača pa okoli 2100 evrov. Povprečna neto plača zaposlenih v Ljubljani je bila avgusta 1898 evrov.
Mladi v Sloveniji gredo od staršev v povprečju pri 28,8 leta, kažejo podatki Eurostata za leto 2025. Povprečje Evropske unije je 26,3 leta.
Državno jamstvo, ki ga nihče ne uporablja
Država je leta 2022 sprejela zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade. Do 38. leta bi lahko za prvo stanovanje dobili kredit do 200.000 evrov z državnim jamstvom, z vsaj petino lastnih sredstev. Na leto je za jamstva na voljo 300 milijonov evrov.
Po shemi pa je bilo odobrenih le pet kreditov, vsi leta 2023, skupaj za 550.600 evrov, je oktobra poročal Lider. Na zadnji povabili se ni prijavila nobena banka in SID banka, ki jamstva upravlja, shemo vodi kot neaktivno.
Pojasnjuje, da je interes bank upadel, ker ima jamstvo v sedanjih razmerah majhno dodano vrednost. Po sprostitvi pravil julija 2023 del mladih kredit dobi tudi brez njega.
Nova vlada v koalicijski pogodbi napoveduje subvencionirane kredite za prvo stanovanje in 95-odstotno državno jamstvo za prvi dom mladih. Kdo bi bil upravičen, kolikšna bi bila obrestna mera in kdaj, še ni znano, saj konkretnih podatkov še ni na voljo.
