Želite biti vedno na tekočem? Izberi Ljubljanainfo kot prednostni vir na Googlu.

Ljubljana ima 480 kilometrov kolesarskih poti, a število kolesarjev na števcih stagnira

| v Lokalno

Števci potrjujejo, da Ljubljančani kolesarijo vse leto. Bicikelj pa je v 15 letih zabeležil skoraj 16 milijonov izposoj.

Mestna občina Ljubljana našteje že okoli 480 kilometrov kolesarskih površin, a v to šteje tudi enosmerne ulice, peš cono in ceste, kjer si kolesarji prostor delijo z avtomobili. Podatki občinskih števcev, ki jih je MOL poslal Ljubljanainfo, kažejo, da so na petih glavnih števcih lani našteli skoraj natanko toliko kolesarjev kot leta 2023. Bicikelj se medtem bliža 16 milijonom izposoj.

480 kilometrov, a niso vse steze

»V Ljubljani beležimo skupno okoli 480 kilometrov urejenih oz. označenih kolesarskih površin različnih tipov in kategorij infrastrukturnih ureditev za kolesarjenje,« so odgovorili na občini.

Mednje sodijo kolesarske steze, ločene od vozišča, kolesarski pasovi na cesti in pločniku ter poti, ki si jih kolesarji delijo s pešci.

V številko pa so po pojasnilu občine vključene tudi več kot 130 enosmernih ulic, po katerih je dovoljeno kolesariti v nasprotni smeri, kolesarske ulice, kot je Miklošičeva, kjer ima kolesar prednost pred avtomobili, ceste, kjer so kolesarji in avtomobili enakovredni, skupni prometni prostori in peš cona, kjer je kolesarjenje dovoljeno, a ima pešec prednost.

Številke skozi leta zato niso primerljive. Leta 2016 je občina naštela 225 kilometrov, leta 2021 300, v dokumentih iz leta 2023 se pojavi 436, v lanski prometni strategiji okoli 400. Po najbolj podrobnem pregledu iz leta 2022 je bilo ločenih kolesarskih stez okoli 110 kilometrov. Koliko jih je danes in koliko so jih zgradili v posameznem letu, je zato težko oceniti.

Kaj kažejo števci

Občina ima po mestu 13 števcev kolesarjev, večinoma v železniških podvozih, kjer morajo kolesarji iz Šiške, Bežigrada in Most proti središču. Podatke za leta od 2022 do 2026 nam je poslala po mesecih. Ker so nekateri števci zaradi prenov cest ali okvar mesece molčali, druge pa so postavili pozneje, smo za primerjavo vzeli pet števcev, ki so delovali ves čas: na Celovški, obeh straneh Drenikove, Kajuhovi in Tržaški.

Leta 2023 so našteli 1.539.922 prehodov kolesarjev, leta 2024 1.531.951, lani 1.522.333 (brez novembra, za katerega lani ni podatkov). Razlika je manj kot dva odstotka. V prvih treh mesecih letos so našteli sedem odstotkov več prehodov kot v istem obdobju lani, a dva odstotka manj kot predlani.

Števci potrjujejo tudi, da Ljubljančani kolesarijo vse leto. Januarja se jih po mestu pelje okoli pol manj kot junija, decembra prav tako. Kateri mesec je najmočnejši, se iz leta v leto menja: leta 2023 je bil september, predlani julij, lani junij.

Najbolj obremenjen je bil podvoz pod železnico na Dunajski. Leta 2023 je števec tam v obe smeri zabeležil 1.603.267 prehodov, kar je 4393 na dan. Od leta 2024 podatkov za Dunajsko skoraj ni. Med števci, ki delujejo, je prva Celovška s 2847 prehodi na dan. Števec zabeleži vsak prehod, zato je kolesar, ki gre zjutraj v službo in popoldne domov, štet dvakrat.

Da števci kažejo stanje le na teh točkah, je treba upoštevati. Ko je cesta v prenovi, se kolesarji preselijo drugam, nove steze pa lahko pritegnejo kolesarje na ulice, kjer števcev ni. »Načrtujemo, da bodo podatki v prihodnje javno dostopni tudi v obliki odprtih podatkov,« so sporočili z občine.

Bicikelj: skoraj 16 milijonov izposoj

Bicikelj je začel delovati maja 2011 s 30 postajami in 300 kolesi. Do konca septembra letos je zabeležil 15.908.690 izposoj. Leta 2024 jih je bilo poldrugi milijon, lani 1,45 milijona, kar je nekoliko manj kot rekordnih 1,54 milijona leta 2023. Skoraj vse, 99,6 odstotka, so bile brezplačne, saj je prva ura vožnje zastonj. Rekordni dan je bil 12. maj 2022 z 8158 izposojami.

Sistem ima danes 88 postaj in 880 koles ter okoli 55.000 uporabnikov z veljavno letno naročnino. Po navedbah občine je vsako kolo v povprečju uporabljeno osemkrat na dan, iz lanskih letnih številk izhaja okoli štiri in pol izposoje na kolo na dan. Z Europlakatom bosta zgrajeni še dve postaji, potem se bo mreža širila s pomočjo zasebnih podjetij, kot so BTC, Ikea in Lidl. Cilj je 100 postaj in 1000 koles.

Električnih koles Bicikelj nima. Zanje od leta 2022 deluje ločen sistem Nomago, letos pa se mu je pridružil še skupni sistem izposoje e-koles bicikEL v občinah Ljubljanske urbane regije.

Vsako deseto potovanje s kolesom

Po zadnji raziskavi potovalnih navad iz leta 2024 se s kolesom opravi 10,1 odstotka vseh potovanj po Ljubljani, pri prebivalcih Ljubljane 12,7 odstotka. To je več kot na Dunaju, kjer je kolo pri 10,5 odstotka, in več kot dvakrat toliko kot v Sloveniji kot celoti. Pred Ljubljano je Gradec z 19 odstotki.

Pri poteh znotraj Ljubljane je peš, s kolesom ali javnim prometom opravljenih skoraj 62 odstotkov poti.

Prometna strategija do leta 2032 cilja na dve tretjini. Ali ga bodo dosegli, bo pokazala šele naslednja velika raziskava, ki jo občina načrtuje leta 2034, deset let po zadnji, da bodo rezultati primerljivi z letoma 2003 in 2013.

Vmes bodo spremljali štetje prometa, ankete o tem, kako učenci pridejo v šolo in zaposleni na delo, ter uporabo javnega prometa.

Peš cona sedemnajstkrat večja

Avtomobile so iz središča začeli umikati leta 2007 s Prešernovega trga, Wolfove in Tromostovja. Leta 2013 je bila za osebna vozila zaprta Slovenska cesta med Šubičevo in Gosposvetsko.

Danes ima Ljubljana skupaj s soseskami več kot 24 hektarjev območij za pešce, kar je okoli sedemnajstkrat več kot ob začetku.

Zadnja sprememba je Miklošičeva, kjer je od junija del med Tavčarjevo in Dalmatinovo območje za pešce. Ureditev je začasna, za približno dve leti. Potem bi se lahko lotili trajne prenove, če bodo do takrat končana dela okoli novega potniškega centra. Občina bo vmes spremljala odzive javnosti. Nova območja za pešce namerava urejati predvsem v strnjenih stanovanjskih soseskah, po vzoru Kosez in Štepanjskega naselja.

Kaj sledi

Koliko kilometrov novih kolesarskih stez bo zgrajenih do leta 2032, občina ne ve. »Natančne ocene dolžin načrtovanih kolesarskih poti do leta 2032 nimamo, saj se, poleg načrtovanih večjih projektov obnov, rekonstrukcij in novogradenj cestne infrastrukture, sproti prilagajamo potrebam na terenu.«

Končujejo prenovo Barjanske ceste, za Zaloško in za Jadransko ter Vipavsko so izbrali izvajalce, nadaljujejo na Jurčkovi. Načrtovane so obnova Dolenjske ceste med Rakovnikom in Rudnikom, Litostrojske ter ureditev Aleje Žale na Tomačevski. Ob novem potniškem centru bodo uredili okoliške ceste. Po vzoru Miklošičeve namerava občina urediti nove kolesarske ulice, med prvimi Poljanski nasip, naročila pa bo tudi študijo, katere ulice so za to primerne.

Na mednarodni lestvici kolesarju prijaznih mest Copenhagenize je Ljubljana na zadnji, razširjeni lestvici iz novembra 2025 med sto mesti zasedla 24. mesto, tik za Dunajem (19.) in Gradcem (21.). Najvišjo oceno je dobila za politiko in podporo kolesarjenju, največ prostora za napredek pa ostaja pri povezanosti poti.

Preberite še

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Komentarji

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
CAPTCHA

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura