Kako pa situacija izgleda pozimi, ko gre Hrvat na italijansko ali avstrijsko smučišče?
Na družbenih omrežjih se poleti, predvsem med sosedi Hrvati, pogosto pojavljajo posmehljivi zapisi o turistih, ki si na plaži privoščijo kosilo iz doma prinesene hrane - z namenom, da bi se izognili dragi turistični gostinski ponudbi na plaži in kaj malega prihranili.
Nekateri jih posmehljivo imenujejo »Čehi« – izraz, ki se je uveljavil kot posplošena in žaljiva oznaka za dopustnike, ki ne jedo v restavracijah, temveč prihranijo tako, da s seboj prinesejo sendviče, sadje ali druge pripravljene obroke.
Pred kratkim pa se je na omrežju Linkedin pojavila objava, prav tako hrvaškega avtorja, ki pa je na situacijo pogledal z druge plati. Svojim rojakom je nastavil zanimivo ogledalo.
Očitki, da so siromaki, ki si ne morejo privoščiti kosila na obali, stiskači, niso vedno utemeljeni. Mnogi med njimi so za počitnice na dragih obalah namenili zadnje prihranke ali celo vzeli posojilo, je zapisal.
Ko so sešteli stroške poti in nastanitve ter videli cene v gostinskih lokalih, so se odločili, da bodo raje jedli svojo hrano – bodisi zato, ker res nimajo dovolj denarja, bodisi zato, ker ga raje porabijo za druge, dragocenejše užitke na dopustu.
Avtor odmevnega zapisa hudomušno opozarja na neprijetno resnico - podobno počnejo namreč tudi Hrvati, ko gredo po Evropi, predvsem na draga smučišča v tujini.
S seboj nosijo lonce domačih jedi, pripravljajo si obroke v apartmajih in malicajo kar na smučišču, ker si ne želijo privoščiti dragih obrokov v restavracijah. Ko to počnemo sami, smo preudarni in iznajdljivi, ko pa enako storijo turisti pri nas, jih označimo za revne, zaključi.
»Smo le licemerni,« se glasi zaključek zapisa, ki je sprožil številne razprave.
Kritika je jasna – dvoličnost in predsodki do tujih gostov povedo več o tistih, ki jih širijo, kot o tistih, ki naj bi jih zadevali.