Ljubljansko sodišče ne prejme preveč zadev glede na število sodnikov. Problem je v tem, kar ostaja na mizah.
Na Okrožno sodišče v Ljubljani pride skoraj polovica vseh stečajev podjetij in gospodarskih tožb v državi.
Zadev na sodnika ne dobi več kot druga sodišča, a jih ne rešuje sproti. Zaloga raste, zaposleni odhajajo, sodišče pa skupaj z okrajnim deluje na več kot štirinajstih lokacijah po mestu.
Na sodnika približno toliko dela kot drugod
Okrožno sodišče v Ljubljani je konec lanskega leta imelo 110 sodnikov, kar je 37 odstotkov vseh sodnikov na enajstih okrožnih sodiščih. Lani je prejelo 43.063 zadev, prav tako 37 odstotkov vseh. Na enega sodnika torej pride približno toliko dela kot drugod.
Drugače je z zadevami, ki čakajo. Ljubljansko sodišče ima 42 odstotkov vseh nerešenih pomembnejših zadev okrožnih sodišč in 43 odstotkov zadev, starejših od dveh let. Pri sodnih zaostankih, kot jih uradno vodi statistika, je delež 45 odstotkov, sredi letošnjega leta že 46 odstotkov.
Preračunano na sodnika: v Ljubljani na vsakega pride 80 zadev v zaostanku, na preostalih desetih okrožnih sodiščih 56. Razlika je 42 odstotkov.
Kako dolgo bi trajalo, da bi sodišče nadoknadilo zaostanek? Ministrstvo za pravosodje to meri s pričakovanim časom reševanja: koliko mesecev bi ob lanskem tempu potrebovali za vse nerešene zadeve. Pri pomembnejših zadevah je za Ljubljano 19,8 meseca, kar je največ med vsemi okrožnimi sodišči. Državno povprečje je 16,3 meseca, v Slovenj Gradcu manj kot deset. Tudi dejansko povprečno trajanje rešenih pomembnejših zadev je bilo v Ljubljani najdaljše, 17,3 meseca.
Kje se zatika?
Najhuje je pri kazenskih sojenjih. Konec lanskega leta je bilo nerešenih 2.404, kar je 44 odstotkov vseh v državi. Ob lanskem tempu bi jih sodišče reševalo 41 mesecev, skoraj tri leta in pol, državno povprečje je 28 mesecev. Možina je navedel, da kazenski sodnik v Ljubljani v povprečju reši 60 zadev na leto, ter da sta imeli dve odmevni zadevi predobravnavni narok leta 2023, sojenje pa se je začelo šele letos. Dobra novica je, da je sodišče v prvem polletju kazenskih sojenj rešilo več, kot jih je prejelo.
Najhitreje pa se slabša pri gospodarskih sporih. Na ljubljansko sodišče pride 47 odstotkov vseh gospodarskih tožb v državi, ima pa več kot polovico vseh nerešenih. Lani jih je bilo nerešenih 18 odstotkov več kot leto prej, letos do junija še deset odstotkov več, skupaj 3.332. V prvem polletju je sodišče rešilo le dobre tri četrtine toliko gospodarskih tožb, kot jih je prejelo.
Vzemimo podjetje, ki letos v Ljubljani toži kupca zaradi neplačanega računa. Če bi sodišče reševalo z lanskim tempom, bi samo za zadeve, ki so že na mizah, potrebovalo okoli 17 mesecev.
Podobno je pri stečajih. Ljubljansko sodišče je lani prejelo 528 predlogov za stečaj pravnih oseb, 48 odstotkov vseh v državi. Osrednjeslovenska regija ima 43 odstotkov vseh slovenskih družb in skoraj polovico prihodkov gospodarstva, zato tak delež ni presenečenje. Stečaje sicer rešuje hitreje od državnega povprečja.
Odhodi zaposlenih in prazne pisarne
Ena od razlag, zakaj prihaja do zaostankov, je v kadrih. Od 25 nezasedenih sodniških mest na okrožnih sodiščih jih je 14 v Ljubljani. Pri sodnem osebju, od vpisničarjev do zapisnikarjev, je razlika še večja: od 124 praznih mest na okrožnih sodiščih jih je 85 v Ljubljani. Ljubljana ima šestino mest sodnega osebja praznih, preostala okrožna sodišča le dobre štiri odstotke.
»Zapustilo nas je 80 sodelavcev,« so na Okrožnem sodišču v Ljubljani zapisali v letno poročilo Vrhovnega sodišča. Na kazenskem in specializiranem oddelku je vse leto manjkalo 12 sodnih zapisnikarjev, tretjina vseh. Sodišče je izpeljalo 198 zaposlitvenih postopkov, manj kot polovica se jih je končala z zaposlitvijo.
Štirinajst lokacij in dvorana na Gospodarskem razstavišču
Vrhovno sodišče v istem poročilu piše, da ostaja »najbolj pereča prostorska ureditev v Ljubljani, kjer največji sodišči v državi – okrajno in okrožno sodišče v Ljubljani delujeta na več kot 14 lokacijah«.
Sodno osebje mora spise »v fizični obliki prenašati po ulicah glavnega mesta«, za stranke je Vrhovno sodišče izdalo celo zemljevid lokacij. Sojenja v najobsežnejših kazenskih zadevah potekajo v dvorani Gospodarskega razstavišča, ki jo Vrhovno sodišče označuje za varnostno neustrezno.
Nova sodna stavba je načrtovana ob Dunajski cesti. Natečaj je pred petimi leti dobil biro Bevk Perović arhitekti, a se je ocena stroškov s 135 dvignila na okoli 200 milijonov evrov in projekt je bil konec leta 2022 zamrznjen. Država je nato za 7,7 milijona evrov kupila stavbo na Litijski, kar se je končalo kot afera. Aprila lani je ministrstvo objavilo poziv za javno-zasebno partnerstvo, po katerem bi stavba stala do konca leta 2031. Izida poziva ministrstvo ni objavilo. Ministrica Andreja Kokalj je maja ob obisku sodišča povedala le, da ministrstvo dela na dolgoročni rešitvi. Od junija vodi ministrstvo Mihael Zupančič.
Višje sodišče ustvari devet desetin vseh zaostankov
Na drugi stopnji je slika še bolj izrazita. Višje sodišče v Ljubljani, ki odloča o pritožbah z ljubljanskega, kranjskega, novomeškega in krškega območja ter o vseh insolvenčnih pritožbah v državi, je lani prejelo polovico vseh zadev višjih sodišč. Od 873 zaostankov na vseh štirih višjih sodiščih jih ima 788, kar je devet desetin. Nerešenih zadev je imelo konec leta 19 odstotkov več kot leto prej.
Po aktu o številu sodniških mest bi moralo imeti 84 sodnikov in predsednika, kadrovski načrt je dovolil 67 zaposlitev, zasedenih je bilo 61. Na civilnem oddelku nerešenih zadev narašča že peto leto zapored.
Osebni stečaji niso glavni krivec
Kaj pa osebni stečaji? Lani so sodišča po vsej državi prejela 1.176 predlogov, kar je manj kot tretjina toliko kot ob vrhu leta 2015, ko jih je bilo okoli 4.160. Na ljubljansko sodišče jih je prišlo 288, rešilo pa jih je 370, zato se je število nerešenih zmanjšalo za osmino.
Letos se slika obrača. Ljubljansko sodišče je do konca junija prejelo 180 predlogov za osebni stečaj, četrtino več od lanskega polletnega povprečja, in rešilo 165. Nerešenih jih je bilo 593.
Večina osebnih stečajev traja več kot dve leti, a velik del tega časa je zakonsko preizkusno obdobje za odpust dolgov, ne čakanje na sodišče. Lani je odpust obveznosti dobilo sedem od desetih dolžnikov, katerih postopek se je končal.
Januarja večje sodišče, isti problemi
S 1. januarjem 2027 bo Okrajno sodišče v Ljubljani po novem zakonu o sodiščih ukinjeno in postalo zunanji oddelek okrožnega sodišča. Nastalo bo daleč največje sodišče v državi. Okrajno sodišče je lani zaostanke zmanjšalo za skoraj šest odstotkov, deloma tudi zato, ker je prejelo manj zadev. Na okrožnem so zaostanki zrasli za deset odstotkov.
Sodišče od aprila vodi nova predsednica Daša Pogorevc Filipič. Predsednik Vrhovnega sodišča Damjan Orož je oktobra na Dnevih slovenskih pravnikov opozoril, da bi morale biti tako obsežne spremembe izvedene zaporedoma, sodstvo pa jih mora izvajati hkrati. Ljubljana bo največja preizkušnja.