Absentizem postaja vse večja težava za podjetja v Sloveniji, strokovnjaki pa opozarjajo, da je nujno iskati sistemske rešitve in spodbujati preventivne ukrepe.
Absentizem predstavlja za podjetja po besedah direktorice Štajerske gospodarske zbornice Aleksandre Podgornik vedno večjo težavo, zato so nujne sistemske rešitve.
Vodja mariborske enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Stane Frim je spomnil, da se možnost dela za krajši čas ne izkorišča dovolj. Predstavnik zdravstva Aleksander Jus pa opozarja na pomen preventive.
Mnenja so omenjeni soočili na današnjem posvetu v Mariboru, na katerem so strokovnjaki iz gospodarstva, zdravstva, javnih institucij in podjetij osvetlili ključne vzroke, izzive in priložnosti za boljše sodelovanje pri obvladovanju odsotnosti z dela.
Alarmantni podatki o bolniških odsotnostih
»V Sloveniji kar 56.000 zaposlenih vsak dan manjka zaradi bolniškega staleža. Povprečno število bolniških dni znaša 21,6 delovnega dne na zaposlenega. To so alarmantni podatki,« je v izjavi za medije ob robu posveta izpostavila direktorica Podgornik in dodala:
»V gospodarstvu se je v lanskem letu to kar dosti poznalo, ker se je tudi število dni, ki ga gospodarstvo financira, dvignilo na 30 dni. S tega naslova smo po naših podatkih imeli dodatnih 80 milijonov evrov stroškov.«
Po njenih besedah gre za sistemski problem, med razlogi zanj pa je navedla zakonsko neomejenost zdravniške odsotnosti in dolge čakalne vrste v zdravstvu.
Med možnimi rešitvami je omenila večji nadzor nad bolniškimi staleži, manj predpisovanja zdravniških staležev na daljavo in seveda skrajšanje čakalnih vrst, da bo delavec prej prišel do obravnave oziroma rehabilitacije in se vrnil na delo.
Vloga podjetij pri obvladovanju absentizma
Podjetja sama se lahko borijo proti absentizmu z nenehnim izboljševanjem in prilagajanjem delovnih pogojev, promocijo zdravja in preventivnimi aktivnostmi.
»Želimo spodbuditi delodajalce, da napotujejo zaposlene na preventivne zdravstvene preglede pri pooblaščenem zdravniku medicine dela, ki skuša ugotoviti preostalo delovno zmožnost in možnosti za prilagojeno delo v drugačnem delovnem času, z drugačnimi obremenitvami,« je povedal vodja mariborskem območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Stane Frim.
»V zakonu imamo določilo, da če delavec dela krajši čas, lahko zavod ta del nadomesti delodajalcu, prav tako razliko za tisto delo, ki je mogoče malo manj produktivno, vendar pomembno ohranja delovno kondicijo zaposlenega. Ugotavljamo, da delodajalci to premalo koristijo,« je dodal.
Zavod bo moral za nadomestila nameniti okoli 690 milijonov evrov
Tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije po Frimovih besedah ugotavljajo, da število bolniških staležev v Sloveniji iz leta v leto narašča. Za letos računajo, da bo moral zavod za ta nadomestila nameniti okoli 690 milijonov evrov.
Največji delež bolniških staležev beležijo med zaposlenimi v pridelovalni dejavnosti, sledi zdravstvo in javna uprava, je povedal.
»Dejstvo je, da se delovna populacija stara, hkrati je vedno več pritiskov. Podatki, zakaj so ljudje odsotni, kažejo, da niso recimo najpogostejši razlog poškodbe, temveč zlasti težave s kostno-mišičnim sistemom in ostale boleznine, pa tudi psihične obremenitve,« je pojasnil pomočnik direktorja za zdravstveno nego v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor Aleksander Jus.
Njihovi zdravniki, ki skupno pokrivajo okoli 180.000 ljudi, so letos do 1. septembra izstavili bolnikom 59.911 bolniških listov.
»To je resen problem za vse deležnike in resnično nas skrbi, kam naša država na tem področju drvi. Bojimo se, da se bodo pogoji zaostrili in da bodo zaradi tega tisti, ki bodo potrebovali bolniško odsotnost, precej oškodovani,« je še povedal Jus.
Več pozornosti preventivi
Želi si, da bi se bolj kot kurativi posvečalo pozornost preventivi.
»Želimo si, da bi se ljudje še bolj odločali za preventivne programe, saj s tem pomagajo sebi, hkrati pa seveda tudi delovnim organizacijam, v katerih so zaposleni,« je dejal.
V mariborskem zdravstvenem domu se po Jusovih besedah trudijo, da ohranjajo osebni stik s pacientom in na takšen način tudi izdajajo bolniške staleže.
Ne nazadnje so bili njihovi družinski zdravniki pred nekaj meseci deležni kritik javnosti, ker so zaostrili pogoje pri potrjevanju odsotnosti za nego otrok.
