Ta konec tedna, 26. februarja, se bo pri Brunarici Zadvor odvijala najbolj grozljiva igra v vsej deželi – Gozd strahov Sračje doline.
Naj vas beseda 'igra' ne zavede – izkušnja je še kako resnična. V temi, sredi gozda se boste znašli sami oziroma s svojo skupino prijateljev. Pot ni kratka – sprehoditi se boste morali skozi ves gozd.
Na poti boste zagledali strašljivo pošast, ki bo začela teči proti vam, medtem pa boste opazili, da že neka druga pošast teka za vami – vse zato, da vam vzamejo življenje.
Kaj pravzaprav je Gozd strahov?
Projekt je zasnovan na hiši strahov, s tem, da se dogaja na odprtem, oziroma v gozdu. V gozdu pa obiskovalce čakajo igralci v kostumih.
Je unikatna stvar, ki je ni nikjer drugje na svetu!
Edinstvenost tega projekta je dejstvo, da imajo obiskovalci na sebi balone, ki predstavljajo njihova življenja. Igralci v gozdu pa poskušajo te balone počiti in jim tako simbolično vzeti življenje.
Cilj je, da pridete iz gozda s čim več življenji oziroma, da pot sploh preživite.
Če se želite dogodka udeležiti, morate najprej rezervirati termin.
Cena za udeležbo na dogodku se razlikuje od števila oseb v ekipi ter tega, koliko balonov oziroma življenj želite imeti. Tako za vstopnico odštejete med 50 evrov in 80 evrov, cena pa velja za vso ekipo.
Kako dogodek poteka?
Dogodek se začne, ko se zunaj stemni. Obiskovalci pridejo na recepcijo, kjer jih zaposleni opremijo: dajo jim pripomočke za »bojevanje proti pošastim« in lučko. Pot namreč ni osvetljena oziroma jo osvetljujejo samo markerji, ki označujejo, kam morajo sodelujoči hoditi oziroma teči.
Skupine, ki so lahko velike do šest oseb, vstopajo v gozd v razmiku 15 minut. Razen pošasti v gozdu torej ne boste srečali nikogar.
Tisti bolj pogumni pa morajo med sprehodom rešiti še nekaj nalog – recimo, najti kakšen predmet, ki pa je v rokah najbolj grozljive pošasti.
»Redkim je do zdaj uspelo, večini pa ni,« v smehu pove Peter Flegar, idejni vodja projekta.
Ko enkrat vstopite, ni več poti nazaj, saj v gozdu ponoči ni nobenega »zasilnega izhoda«, ki bi omogočili izstopiti iz dogodka. Najlažje je, če nadaljujete pot naprej, seveda, kar se da hitro.
Celotna izkušnja, po njegovih besedah, traja različno dolgo: »Odvisno od tega, kako hitro bežiš.« Običajno pa se ljudje na gozdno jaso vrnejo po približno eni uri. Ni pa nobenega pravila, po kolikšnem času morate zapustiti gozd.
Tudi veliki fantje so »jokice«
»Če ljudje jokajo, je to še samo bolj spodbudno za igralce, ker jim to pove, da nekaj delajo prav,« razlaga z velikim nasmehom.
Razlaga, da ljudje med igro dejansko jokajo. In čeprav je doživetje namenjeno polnoletnim osebam – mladoletnim osebam obisk odsvetujejo oziroma je za obisk potrebno spremstvo odraslega – pa kdo pripelje s sabo tudi otroke, ki pa naj bi bili po Flegarjevih besedah, »bolj pogumni kot mamice«.
Pove pa, da velikokrat presenetijo tudi, po videzu veliki, močni fantje, ki znajo kdaj predse potisniti svoja dekleta, le da rešijo svoje življenje.
Tako je v času dogodka iz gozda slišati veliko kričanja, zaradi česar se tudi dogodek imenuje 'Sračja dolina'. Je pa res, da so prvič dogodek izvajali v Črnučah, v črnuški gmajni, ki se dejansko imenuje Sračja dolina.
Strašljivi kostumi
Posebni so tudi kostumi, s katerimi vas igralci sredi noči, v gozdu, strašijo. Flegar pove, da je večina kostumov narejenih ročno, dobijo pa jih iz vsega sveta – tudi v Hollywoodu imajo znanca, ki jim priskrbi tiste najbolj strašne. Ti pa kljub temu niso lik iz že znanih grozljivk, temveč so unikatni.
Razlaga, do so kostumi precej težki – tako za izdelati, kot za nositi. »Po toliko letih pa so se naši igralci tudi na to že navadili,« razlaga.
Unikatnost projekta
Gozd strahov se od raznih sob pobega razlikuje v tem, da je poudarek bolj na adrenalinu, novi izkušnji, igri, ki še je nikoli niste doživeli, kot pa na razmišljanju o ugankah in ključavnicah.
Razlaga, da velikokrat organizirajo dogodek za poslovne partnerje ali razna podjetja, ki organizirajo gradnje tima. Flegar razlaga, da je za mnoge zaposlene zelo unikatna izkušnja videti svoje nadrejene, ki kričijo, tečejo in se borijo za svoje življenje.
Študentski projekt, ki se je razvil v enega najpopularnejših dogodkov v Ljubljani
Idejo za projekt je Flegar dobil že v študentskih letih, pove. Razvijal ga je več let, projekt pa so prvič izvedli leta 2018.
V ekipo ustvarjalcev, ki strašijo, je povabil zgolj prijatelje in znance in tako še danes projekt ustvarja zaprt krog ljudi.
»Prvič ni imel nihče pojma, kako bo to dejansko videti, saj kaj podobnega še ne obstaja. Tako smo se najbolj učili skozi dogodke za poskusno občinstvo, ki smo jih organizirali, saj smo po reakciji ljudi dejansko videli, kaj funkcionira in kaj ne,« pove.
Vedno nova lokacija in nove pošasti
Ustvarjalci v dogodek vložijo veliko energije in ur dela. Za vsak izveden dogodek zamenjajo lokacijo oziroma gozd, da lahko zagotovijo novo izkušnjo tudi za tiste, ki so na dogodku že bili.
Te dogodke ustvarjajo namreč že štiri leta, termini pa so zgolj nekajkrat na leto, saj želijo v vsakem terminu dodati nekaj novega, da bi zagotovili novo izkušnjo tudi tistim, ki so to že doživeli.
Odziv, ki so ga dobili do zdaj, je bil izjemno pozitiven, razlaga Flegar. Samo v dogodku, ki so ga organizirali za noč čarovnic, je šlo skozi gozd med 1500 do 2000 ljudi.
In čeprav je izkušnja zares strašljiva, ljudje iz gozda pridejo nasmejani: »Saj veste, res je smešno videti, kako se je tvoj prijatelj ustrašil.«
Starejše novice
