Igraj se z mano je največji projekt društva in centra. Društvo sodeluje z od 300 do 500 organizacijami, šolami, društvi in prostovoljci, ki se ukvarjajo z osebami s posebnimi potrebami. Z aktivnostmi spodbujajo vključevanje ljudi različnih starosti, spola, iz različnih držav, tiste s posebnimi potrebami in tiste brez.
Tako Društvo kot Center Janeza Levca Ljubljana svoje delo bogatita z mednarodnimi projekti in programi kot sta Erasmus+, Evropska solidarnostna enota.
Marja Medved vodja odnosov z javnostmi v Društvo za kulturo inkluzije je festival spoznala prek mednarodnih projektov. Za Ljubljanainfo je povedala več o projektih društva in festivalu Igraj se z mano ter spregovorila o pomembnosti razvijanja talentov pri osebah s posebnimi potrebami.
»Zaposlena sem na centru Janeza Levca na oddelku za projektne dejavnosti. Med drugim pa skrbim za koordinacijo prostovoljcev tako slovenskih kot tudi mednarodnih in sem odgovorna oseba za odnose z javnostmi.«
Festival je nastal na podlagi diplomske naloge
Boštjan Kotnik je oče mednarodnega festivala Igraj se z mano in hkrati predsednik društva. Pred 16-imi leti je na temo festivala napisal diplomsko nalogo.
»Boštjan je s festivalom želel narediti nekaj drugače. Ustvaril je inkluzivni dogodek v centru mesta, s tem namenom, da osebe s posebnimi potrebami vstopijo v stik z družbo v središče vsega dogajanja, kjer se bodo mimoidoči ustavljali in se z njimi igrali. S tem bodo ugotovili, da za igro in pogovor z osebami, ki imajo motnjo v duševnem razvoju ne potrebuješ doktorata iz specialne pedagogike. Potrebno je imeti odprto srce in se z njimi igrati, pogovarjati, jih poslušati in gledati, kako nastopajo, je razložila Medved.«
Združevanje oseb s posebnimi potrebami in večinsko populacijo
Društvo za kulturo inkluzije šteje že 12 let. Vse projekte izvajajo na inkluziven oziroma vključujoč način. Za vse aktivnosti združujejo osebe s posebnimi potrebami in večinsko populacijo. Vse od športa, igre in umetnosti, kjer preko različnih aktivnosti povezujejo ti dve populaciji.
Center Janeza Levca je po vsej verjetnosti slovenska največja izobraževalna organizacija na področju specializiranega izobraževanja.
Trenutno je na centru približno 450 otrok. Od teh jih ima večina motnjo v duševnem razvoju. V centru je zaposlenih 270 delavcev. Šole imajo na Levstikovem trgu, na Jaršah in na Dečkovi ulici, kjer poteka tudi telesna vadba za otroke. Na Karlovški ulici pa je nastanjen tudi dom.
Društvo za kulturo inkluzije je bilo ustanovljeno predvsem zaradi želje po sinergiji s centrom Janeza Levca. Center je formalna izobraževalna organizacija in posledično se ne mora prijavljati na vse vrste razpisov in projektov. S pomočjo društva bogati program rednega izobraževanja centra.
»Na tem mestu vidim veliko dodano vrednost društva, saj brez sodelovanja z društvom marsikaterih aktivnosti šola ne bi mogla izvajati. Namreč društvo izvaja dodatno telovadbo, sobotne pohode družin, počitniško varstvo in podobno. Njihov namen je, da ljudi s posebnimi potrebami spodbujajo k aktivnemu preživljanju prostega časa. Vendar pa tudi društvo brez centra Janeza Levca ne more.«
Tudi Mestna občina Ljubljana je pokrovitelj njihovih dejavnosti. Festival Igraj se z mano je delno sofinanciran z ljubljanske občine. Zoran Janković je že nekaj let ambasador festivala.
Slovenski in mednarodni prostovoljci
Vsako leto dobijo pomoč mednarodnih in slovenskih prostovoljcev. V zadnjih dveh letih je bilo težko najti študente in prostovoljce. Še posebej težko je bilo najti slovenske prostovoljce, zato so jih letos iskali po fakultetah. Obiskali so Filozofsko fakulteto, Fakulteto za socialno delo, Pedagoško fakulteto in Fakulteto za šport. Z obiski fakultet so bili uspešni, saj se jim je pridružila druščina srčnih in predanih mladih.
Ljudje s posebnimi potrebami imajo talente
»Rdeča nit festivala Igraj se z mano je, da se pokaže, da tudi osebe s posebnimi potrebami imajo svoje talente in zmožnosti. Na Kongresnem trgu nastopajo na velikem odru, kjer pojejo in plešejo. Tudi na samem trgu se igrajo, ustvarjajo in spoznajo, da niso samo nemočni. Preko dela, igre in športa se lahko tudi oni izrazijo,« je izpostavila.
Festival ima dnevno tudi do 30 delavnic. Z različnimi idejami in delavnicami pridejo tudi društva. Za festival so prostovoljcem poslali poseben poziv, v katerem so zapisali, da lahko sami izvajajo in vodijo delavnico na temo, v kateri so dobri. Prostovoljci lahko pomagajo ali pa aktivno izvajajo določeno delavnico.
Festival se odvija tudi na mednarodnem trgu. Bil je že na Norveškem, Poljskem, Hrvaškem in po Sloveniji v drugih mestih.
Vsako leto prejmejo okoli 4000 likovnih del
»Na centru in društvu izvajamo projekt Bodi umetnik, kjer ljudje s posebnimi potrebami ustvarjajo likovna dela. Vsako leto izvedemo mednarodni likovni natečaj. Otroci z in brez posebnih potreb rišejo risbe, ki potem potujejo po Sloveniji. Prejmemo okoli 4000 likovnih del v večini na temo Igraj se z mano.
Približno 500 likovnih del smo razstavili v Koroški galeriji likovnih umetnosti skupaj z otroci. Ostala dela, ki nam ostanejo pa potujejo po celi Sloveniji tudi po občinah, šolah, vrtcih, lutkovnem gledališču, Univerzi v Mariboru in Centru Republike Slovenije.«
Letošnji festival je bil humanitaren, saj so zbirali denar za prijatelje iz ukrajinskih šol. Na festivalu je 14 šol in društev narisalo več kot 100 risb. Zanje so želeli narediti sobotni koncert, vendar je zaradi slabega vremena odpadel. Kljub vremenu, so denar zbirali preko SMS sporočil. S temi sredstvi jim bodo kupili šolske potrebščine.
Bodi športnik
Med drugim izvajajo veliko manjših projektov, ki so povezani z zdravo prehrano in gibanjem. Otroci s posebnimi potrebami so pogosto močnejši in manj aktivni, zato s tovrstnimi projekti ozaveščajo tudi njihove starše, na kakšen način lahko z njimi aktivno preživijo prosti čas.
»Projekt Bodi športnik pripravljamo jeseni na slovenski dan športa, 23. septembra, ki bo v športnem centru Triglav za Bežigradom. S projektom si želimo, da se krepita šport in gibanje ter medsebojno druženje, spoštovanje, spoznavanje in vse druge vrednote, ki jih šport prinaša.«
Kaj je Specialni Telovaj?
Vodja športnega programa je naredila prilagojen športni program za otroke s posebnimi potrebami imenovan Specialni Telovaj.
»Posebej zanje naredi prilagojen poligon, s pomočjo katerega razvijajo gibalne spretnosti, moč, koordinacijo in ravnotežje otrok. Z mednarodnimi partnerji so specialni telovaj nadgradili in ustvarili videe in brošure.«
Padejo meje, strahovi in pozabi se na stereotipe
»Glavni namen festivala je predvsem odpiranje slovenske družbe oziroma večinske populacije. Prizadevamo si, da mladim, odraslim, mladostnikom, otrokom s posebnimi potrebami, najdemo svoje mesto v družbi. Želimo si, da spoznajo, da so tudi oni vredni in da imajo zmožnosti, talente, ki pridejo do izraza na delavnicah ali kjerkoli drugod.
Na dogodkih se vedno ustvarijo magični trenutki, kjer se pozabi, da ima kdorkoli kakšno oviro. V resnici so to samo različne potrebe. Padejo meje, se pozabi na stereotipe in se zabriše strahove. Na koncu ostaneta samo še dve osebi, ki uživata in se igrata.«
Pandemija je zadala hude posledice za otroke
Sogovornica je povedala, da v dobrih letih festival z objavami na družbenih omrežjih in v medijih doseže do pol milijona ljudi. Festival traja štiri dni in tisti, ki so doma v Ljubljani zagotovo zasledijo in vidijo festival ter otroke, ki se zabavajo na trgu. Tudi mimoidoči se ustavijo in vključujejo v dogajanje.
Lani je festival trajal en dan v okrnjeni obliki. Letos pa je potekal tri dni v popolni izvedbi. Dnevno so imeli od 15 do 20 nastopov v živo. Program na odru je vsak dan trajal od dve do tri ure. Imeli so tudi virtualni festival, kjer so ponudili možnost udeležbe tudi tistim, ki se festivala niso morali udeležiti v živo.
Vstop v delovno okolje in krepitev delovne etike
»Nekatere osebe s posebnimi potrebami so prestare, da bi še zmeraj bile v Centru Janeza Levca. S tem namenom so jih vključili v program socialne vključenosti, kjer jim pomagamo vstopiti v delovno okolje. Slednji je financiran z ministrstva za delo.
V skupino so vključene osebe starejše od dvajset let, kjer jih učimo, kako krepiti delovno etiko, navade, kako biti točen in samostojno živeti. Zelo so veseli, ko jih vključiš v delovno okolje. So odlični delavci. Najti moraš tisto v čemer so dobri in to krepiti. Ena skupina bo začela delati na Petrolu, kjer bodo del ekipe s svojo uniformo.«
Med drugim prirejajo še počitniško varstvo, sobotne pohode in rojstnodnevne zabave, kjer otrokom ustvarijo varno okolje.
Društvo je nevladna organizacija brez sistemskega financiranja, zato se prijavlja na različne nacionalne in mednarodne projekte. Je organizacija v javnem interesu na področju športa in vzgoje in izobraževanja. Kmalu bo prejela tudi invalidski status.
V družbi se še zmeraj pojavlja nestrpnost do ljudi s posebnimi potrebami, pa vendar se odnos počasi spreminja.
»Včasih so otroci s posebnimi potrebami bili v mestu prava atrakcija. Ti ljudje so del družbe in prav je, da so tukaj na vidnem mestu. Najbolj me osrečuje to, da pri otrocih najprej padejo ovire in predsodki.«
Ljudje s posebnimi potrebami so naši največji učitelji
»Ljudje, ki delamo z osebami s posebnimi potrebami smo lahko hvaležni za to priložnost, saj s to vlogo rastemo kot ljudje in smo zaradi njih boljši ljudje. Mnenje je velikokrat obratno, da se mi žrtvujemo zanje. Oni so tisti, ki nas naučijo pravih vrednot. Živijo v sedanjosti, ne v preteklosti ali prihodnosti.
Če so jezni, so jezni, v primeru, da so žalostni, jokajo, če so veseli, se smejejo. Mi smo naučeni, kako zavirati svoja čustva, oni jih izrazijo takoj. So naši največji učitelji. Srčna dimenzija je pri njih na vrhuncu. Toliko objemov, ko jih dobimo z uporabniki, jih ne dobiš nikjer. Sama pravim, če je objem zdravilen potem smo v redu.«
Starejše novice
