Za umor matere štirih otrok storilki Aleksandri Škamlec po priznanju 28 let zapora.
Sodni senat ptujskega okrožnega sodišča je za marčevski umor matere štirih mladoletnih otrok iz Markovcev danes prisodil 28 let zapora.
Z možem umorjene, ki je bil ljubimec danes obsojene Aleksandre Škamlec, sta umor skrbno načrtovala. Po tem, ko sta 33-letnici vzela življenje, sta njeno truplo zakopala v kup gnoja in ga prekrila s posušeno travo.
Ob izreku zaporne kazni zamižala
Pred začetkom sojenja so dogajanje v okolici sodišča spremljali policisti, a za razliko od predobravnavnega naroka tokrat svojci in znanci umorjene niso prišli pred sodišče ali v sodno dvorano.
Ko je sodni senat Aleksandri Škamlec izrekel 28 let zaporne kazni, je zamižala, posebnih čustev ni izkazovala. Tožilstvo je sicer predlagalo najvišjo možno kazen, to je 30 let zapora.
Teja Kukovec Belšak, višja državna tožilka, je po izreku kazenske sankcije dejala: »Pri izreku nobene kazni nisem zadovoljna, ko gre za tako huda kazniva dejanja. Ocenjujem pa, da bi se lahko kazen približevala mogoče pravični kazni.«
Otroštvo, zaznamovano z alkoholom
Med branjem svoje izjave je Škamlec večkrat zajokala, solze so ji pritekle tudi med zaključnimi besedami njenega zagovornika. Dejala je, da obžaluje svoja dejanja in se vsem prizadetim opravičuje.
Matic Klemenčič, zagovornik obdolžene po uradni dolžnosti, je ob tem dejal: »O pritožbi se bova dogovorila, ko bova dobila obrazložitev sodbe, bova videla, kako je obrazložena.«
Obsojena je pred sodiščem navedla tudi, da je bilo njeno otroštvo zaznamovano z alkoholom v družini in da ji niso bile privzgojene ustrezne vrednote in moralna načela. Njen zagovornik je sodišče pozval, naj vendarle pri izreku kot olajševalni okoliščini upošteva priznanje in nekaznovanost.
»Kolikor je sodnik v kratki obrazložitvi povedal, jih sploh niso upoštevali, bomo pa videli, kaj bo v sodbi zapisano,« je dejal Klemenčič. Višja državna tožilka pa se je odzvala: »Olajševalni okoliščini, kot sta priznanje krivde in dosedanja nekaznovanost, pri tako hudem kaznivem dejanju ne more imeti take teže, tako da se bom verjetno zoper sodbo pritožila.«
Kesanje ni bilo iskreno, meni tožilstvo
Tožilstvo je mnenja, da kesanje ni bilo iskreno in da je bilo izrečeno le z namenom znižanja kazni. Oba soobtožena sta si namreč 14 dni po umoru izmenjevala sporočila, ki niso v ničemer izražala kakršnegakoli obžalovanja.
»Dogovarjala sta se za srečanja, si izkazovala naklonjenost, povsem običajne stvari, kot da se nič ni zgodilo,« je razkrila višja državna tožilka.
Pooblaščence otrok, matere in sestre umorjene je sodišče za zahtevo odškodnine napotilo na pravdo.
Metka Matjašič Šerdoner, zastopnica oškodovancev, je dejala: »To je ena najhujših oblik, na tako krut, zavržen način, da otroci ostanejo brez staršev, da so prikrajšani za mamo, ki jo bodo potrebovali še skozi življenje.«
Kaj sledi?
Soobtoženi Tomaž Arklinič v začetku decembra krivde ni priznal, njegova odvetnica pa je zahtevala neposredno izvajanje vseh dokazov. Sodili mu bodo v ločenem postopku.
»Pričakujem, da postopek ne bo hitro končan,« je dejala Kukovec Belšak.
Glavna obravnava zoper očeta, ki ga obtožnica bremeni, da je svojim otrokom s sostorilstvom pri umoru vzel mater, bo 22. januarja prihodnje leto.
