Okrožna sodnica je sama dejanje opisala kot 'najbolj grobo zlorabo zaupanja'. Dobil je le tri leta in pol zapora.
Šok je bil takšen, da še danes težko dojamem, da se je to zgodilo mojemu otroku. To so besede matere sedemletnice, katerega zaupanje je maja letos zavržno zlorabil njun 65-letni sosed.
»To gledaš po televiziji, to gledaš, ko se dogaja nekje drugje, ne pa na tvojem pragu,« nadaljuje mati žrtve.
Ko je na hčerinem telefonu našla posnetek, na katerem sosed deklico nagovarja, naj se sleče, nato pa jo otipava po intimnih predelih, pravi – se ji je sesul svet.
Meseci do razsodbe so bili zanjo meseci nemoči, ves čas se sprašuje, kako ni niti posumila, da bi bil sosed sposoben česa takšnega.
»Človek pri taki starosti ... Bi moral otroka odvrniti od določenih stvari, ne pa jo spodbujati, da naredi določeno stvar. Otrok pri sedmih letih ima to za igro, otroku pri sedmih letih ne razlagaš - vsaj jaz osebno nisem - kaj lahko in kaj ne, kdaj se lahko sleče do intimnih delov. Da pa to naredi človek, ki mu zaupaš, ki mu je otrok naklonjen, ker je videl v njem zrelo, pametno osebo. In da ta človek reče otroku, da naj naredi - kaj se je naredilo, ne vem, meni je to ...« nadaljuje.
Tri leta in pol
Še dodatno rano pa ji je zadala sodba ljubljanskega sodišča: 65-letniku je za napad na njeno sedemletnico prisodilo le tri leta in pol zapora. Tri leta in pol - čeprav je okrožna sodnica Urška Zorko sama dejanje opisala kot 'najbolj grobo zlorabo zaupanja'.
»Dokazov se mi zdi, da je bilo dovolj - kar se tega tiče. Zaslišanje otroka je bilo tudi uspešno, tako da ne vem, kje se je zataknilo.«
Storilec je na predobravnavnem naroku krivdo priznal, pred tem ni bil kaznovan – in prav te olajševalne okoliščine so mu najverjetneje znižale kazen.
»Pri spolnih napadih na otroke imamo dve vrsti tega kaznivega dejanja. Eno je, ko je uporabljena sila ali grožnja, takrat imamo do 15 let zaporno kazen, če pa te sile ali grožnje ni, pa je zaporna kazen do osem let,« je pojasnil Miha Šepec, profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Maribor.
Mama nad nizko zaporno kaznijo razočarana
V praksi se takšni primeri pogosto končajo z nižjimi kaznimi – priznanje krivde in nekaznovanost sta olajševalni okoliščini, ki storilcu odpreta pot do skoraj najnižjega možnega izreka.
»Sodišče presodi glede na konkretno zadevo, kako hudo kaznivo dejanje je to bilo. Torej, gre za oteževalne ali olajševalne okoliščine kaznivega dejanja. Tukaj pa upoštevamo, kako hudo je bila prizadeta žrtev, kakšne poškodbe ima, ali se storilec kesa, ali je kaj povrnil škodo,« je pojasnil Šepec.
Mama je nad kaznijo razočarana. Pravi, da je pri vprašanju spolne nedotakljivosti otroka kazen, ki jo je prejel 65-letnik, enostavno prenizka – predvsem zato, ker bo psihične posledice morda nosila hči, ne tri leta, ampak celo življenje.
»Poskušam jo čim bolj izolirati teh stresnih dejavnikov, da je ne izpostavljam, da ne govorim v bližini nje o teh dogodkih, ker ne vem, kako bo psihično. To se lahko pokaže čez leto, pet let. Trenutno nima večjih težav, lahko pa se pokaže kasneje,« je dejala mati žrtve.
Oprostila mu ne bo nikoli, še dodaja - jo pa skrbi, kaj se bo zgodilo, ko bo po prestani kazni spet na prostosti - in da bo to prej kot čez tri leta. Storilec je namreč njun sosed.
»Kaj, če to ponovi, ne vem kaj razmišljajo,« je obupana mati žrtve.
