Sinočnje pesniško branje v ljubljanski Švicariji je osvetlilo povezavo med književnostjo in prostorom.
Mestni utrip je sinoči popestrila poezija mednarodnih gostov festivala Dnevi poezije in vina 2023, ki je obiskal tudi Ljubljano.
V Švicariji je bilo zvečer pesniško branje in pogovor s častnima gostoma Eugenijusom Ališanko in Ilmo Rakusa.
Brala sta iz dvojezičnih zbirk, ki so izšle pri Beletrini v sklopu festivala. Pogovor, ki ga je vodila Nina Cijan, se je sukal okoli prav posebne tematike: razmerja med poezijo in prostorom. Avtorja sta spregovorila o svojih mnogih potovanjih in selitvah ter spominih na otroštvo.
Pesniško branje se je zaključilo z zvočno-vizualnim performansom Redkobesednost perutnic.
Že 27. Dnevi poezije in vina so te dni v več slovenskih mestih, predvsem pa na Ptuju, in bodo trajali še do 26. avgusta.
Festival poteka v organizaciji založbe Beletrina in letos gosti kar 18 pesnic in pesnikov iz desetih različnih držav.
Poleg poezije je v fokusu festivala, kot namiguje že ime, tudi vino; kot že pretekla leta, bo tudi letos v sklopu festivala na voljo kar nekaj kulinarično obarvanega programa.
Danes zvečer bo tako v Rovu pod ptujskim gradom pod vodstvom vinskega publicista Jožeta Rožmana potekal dogodek Huda pokušina!, ki že deseto leto zapored združuje degustacijo vin in pesniško branje.
Ilma Rakusa je švicarska pesnica in pisateljica, literarna kritičarka in esejistka in prevajalka iz francoščine, madžarščine in ruščine v nemščino. Po materi je madžarskega in po očetu slovenskega rodu, kot otrok je nekaj časa bivala tudi v Ljubljani. Trenutno biva v Zürichu. Ilma Rakusa je pomembna posrednica slovenske književnosti v nemškem prostoru.
Za svoje delo je leta 2005 prejela nagrado Vilenice, leta 2009 pa še najvišje švicarsko odlikovanje. Je članica nemške akademije za jezik in slovstvo iz Darmstadta.
Eugenijus Ališanka je eden najpomembnejših in največkrat prevajanih sodobnih litovskih pesnikov. Oraščal je v Vilni, kjer je študiral matematiko. Po končanem študiju se je zaposlil na Inštitutu za kulturo in umetnost. Za svojo prvo zbirko Lygiadienis (Enakonočje, 1991), je prejel nagrado Zigmasa Gėlė za najobetavnejši pesniški prvenec. Za svojo zadnjo zbirko Stuburo tik punktyrai (Samo črtkane črte hrbtenice, 2016) je prejel nagrado Jotvingov za najboljšo knjigo leta.
Objavil je več zbirk esejev, med drugim zbirko potopisnih esejev Baltski Jadran (Baltische Adria, 2010), ki je nastala v sodelovanju s slovenskim pesnikom in pisateljem Alešem Debeljakom.
