»Knjiga po mojem okusu – in verjamem, da po okusu marsikoga v tej dvorani. Upam si reči, da je to literarno delo eno najboljših, kar jih je bilo v zadnjih desetih letih napisanih v slovenskem jeziku.«
S temi besedami je antropolog Dan Podjed uvedel v predstavitev romana Vesne Milek z naslovom Kleopatra: Naj se zgodi.
Urban Vovk, glavni urednik založbe Beletrina, ki je na večerni predstavitvi v atriju Mestnega muzeja Ljubljana, spregovoril kot naslednji, je dejal, da je prvič po rokopisu Vesne Milek segel pred tremi leti.
»Pustil sem se navdihniti čudovitim stavkom,« je povedal in knjigo oklical za nekaj res posebnega.
Poudaril je, da je bila ena od boljših odločitev – sicer po navdihu Mitje Čandra, direktorja Beletrine – da knjigo razdelijo v dva dela: »Sprva je bilo glede tega kar malo zadržkov, zdelo se nam je nenavadno, ampak njegova vizija je bila prava, sem zadovoljen, da smo jo realizirali. Tako da lahko pričakujemo nadaljevanje, najverjetneje še letos,« je napovedal Vovk.
Prvi del obsega 400 strani, drugi jih bo imel prav toliko.
Nova knjiga pisateljice Vesne Milek, sicer tudi novinarke in publicistke, se 'vrti' okoli zadnje ptolemajske kraljice. Roman je napisan v prvi osebi.
»Bralca posrka v vrtinec prelomnih zgodovinskih dogodkov, kjer Kleopatra stopa v ospredje kot kompleksna ženska – inteligentna, ambiciozna, preračunljiva, a tudi globoko čustvena,« jo predstavi Beletrina.
Dvajset let srečevanja s Kleopatro
Vesna Milek je o vladarici začela pisati pred dvema desetletjema, ko je rodila sina.
»Ker ni najbolje spal, sem noči izkoristila za Kleopatro. Že takrat sem napisala skoraj cel roman, a se mi je zdel tako grozen, da sem ga za pet ali šest let povsem odložila. Če ne bi bilo Mitje Čandra, direktorja Beletrine, ki me je znal na sebi poseben način spodbujati – da ne rečem preganjati –, naj že enkrat končam to knjigo, se verjetno danes ne bi videli na njeni predstavitvi,« se pošali.
Sicer so knjige Vesne Milek med najbolj branimi slovenskimi romani. Delo z naslovom Cavazza, ki ga je navdihnilo življenje enega največjih slovenskih igralcev, je denimo doživelo več ponatisov in se še leta po izidu drži na lestvicah najbolj prodajanih in najbolj branih knjig v državi.
Za portal Ljubljanainfo je Vesna Milek po predstavitvi povedala, da ko se »rodi knjiga, je to poseben občutek. Če pa je to delo, ki je nastajalo dvajset let – sicer s premori, pa še toliko bolj,« je bila iskreno vznemirjena in ganjena nad udeležbo predstavitve in vsemi, ki so hoteli, da se jim podpiše v svoj izvod.
Posebej jo je razveselilo, kako pozitivne odzive so imeli tisti, ki so Kleopatro že prebrali.
Ali lahko potegnemo kakšne vzporednice med Aleksandrijo in Ljubljano?
Vesna Milek prikima:
»Aleksandrija v času Kleopatre je bilo zelo napredno mesto, najlepše mesto tistega časa, kot New York v 19. in 20. stoletju.
Tudi Ljubljana v mojih očeh uživa nek poseben status; je bujna, zelena, polna krasne arhitekture, zgodb. Zame je zelo pomembna.
Vse svoje knjige sem napisala tukaj. To mesto nosim globoko v sebi in si želim nekoč o njem, tako kot sem to storila o Parizu, napisati knjigo,« je razkrila.
Starejše novice
