To razkriva novo poročilo o zdravju prebivalcev.
Ljubljana velja za mesto z visoko kakovostjo bivanja, a novo poročilo Zdravje v občini 2026, ki ga je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, opozarja, da se za urejeno podobo prestolnice skrivajo tudi resni zdravstveni izzivi.
Med najbolj zaskrbljujočimi podatki izstopa dejstvo, da kar 39,2 odstotka prebivalcev živi v hrupnem okolju, medtem ko slovensko povprečje znaša 29,3 odstotka.
To pomeni, da je hrup v Ljubljani bistveno večji problem kot drugod po državi.
Strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost hrupu ni le nadležna, temveč lahko vpliva na stres, spanec, srčno-žilne bolezni in duševno zdravje.
Skrb vzbuja tudi podatek o uporabi marihuane
V Ljubljani delež uporabnikov dosega kar 32,2 odstotka, medtem ko je slovensko povprečje, torej izkaz stanja zdravja v drugih občinah po državi, precej nižje, pri 22 odstotkih.
Dodatno pozornost vzbuja tudi zdravje prebivalcev. Ljubljana beleži več novih primerov pljučnega raka, in sicer 80 na 100.000 prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje 71.
Preventiva očitno ni tako zanimiva
Nižja je tudi odzivnost na ključne preventivne programe za zgodnje odkrivanje raka. V program Svit se odzove 62,8 odstotka prebivalcev, v program Zora 70,6 odstotka, v program Dora pa 74 odstotkov, kar je v vseh primerih manj od državnega povprečja.
To pomeni, da se del prebivalcev na preventivne preglede še vedno ne odziva dovolj, posledice pa se lahko pokažejo šele takrat, ko je že prepozno.
Čeprav ima Ljubljana pri nekaterih kazalnikih boljše rezultate od državnega povprečja, denimo pri srčni kapi, možganski kapi in umrljivosti, prav omenjeni podatki kažejo, da življenje v prestolnici prinaša tudi manj vidne, a resne zdravstvene obremenitve.
