Spoznajmo častnega meščana Ljubljane dr. Edvarda Šlajmerja.
Edvard Šlajmer, rojen leta 1864 v Čabru, je bil pionir slovenske moderne kirurgije. Po končani gimnaziji na Reki leta 1882 se je vpisal na študij medicine v Gradcu, kjer se je specializiral za kirurgijo in postal asistent na kliniki. Leta 1891 se je preselil v Ljubljano, kjer je delal na kirurškem oddelku dežurne bolnišnice. Po smrti primarija Franca Fuxa leta 1892 je Šlajmer postal sam primarij in vodil kirurški oddelek do leta 1911, ko se je upokojil. Leta 1929 se je preselil v Šentvid. Tam je leta 1935 tudi dočakal svoje zadnje dni, pokopan pa je na Navju.
Cenjen pionir
Med svojo kariero je Šlajmer postal tudi dežurni sanitarni svetnik za Kranjsko leta 1895 in vladni svetnik leta 1907. Po upokojitvi se je posvetil privatni praksi in med balkanskimi vojnami leta 1912-1913 je pomagal Srbom in Bolgarom, med prvo svetovno vojno pa se je ukvarjal z vojno kirurgijo.
Šlajmer je predaval in demonstriral svoje primere na mesečnih skupščinah društva zdravnikov na Kranjskem in Zboru liječnika Hrvatske in Slavonije. Pod njegovimi načrti je bila zgrajena nova deželna bolnica v Ljubljani na Zaloški cesti, ki je postala zgled drugim v Avstriji. Uvedel je nove kirurške tehnike v smislu moderne asepse, nove operativne metode in uporabo rentgenskega slikanja. Zahvaljujoč njegovemu delu so postale trebušne operacije vsakdanje.
Šlajmer je že v Gradcu užival svetovni sloves kot izvrsten operater, še posebej na področju kirurgije lobanje. Veljal je za avtoriteto tudi na širšem južnoslovanskem prostoru.
Leta 1911 se je na lastno željo upokojil. Še vedno pa je operiral, saj je v Leonišču najel prostore za dobo deset let, da je imel tam zasebno prakso. Ta je bila tako sloveča, da so k njemu prihajali pacienti iz vse Jugoslavije. Ob njegovi sedemdesetletnici so mu želeli kolegi pripraviti veliko slavje, a se jim je zahvalil, rekoč, da je vedno deloval le po dolžnosti zdravnika in človeka in si ne zasluži proslav.
Močan pečat v Ljubljani
Leta 1923 so del ulice, ki se je prej imenovala Stara pot in je potekala od Šlajmerjevega doma do Vodmatskega trga, poimenovali po tedaj še živečem zdravniku Šlajmerju, enem najbolj uglednih meščanov tistega časa. Pravzaprav je z njim povezana vsa medicinska soseska.
Po njem je imenovan Šlajmerjev park v Ljubljani, ki stoji med prav tako po njem imenovano Šlajmerjevo ulico in Zaloško cesto. V parku je postavljen spomenik kirurgu. Avtor parkovne ureditve je Jože Plečnik, originalni kip, monumentalen portret, je izdelal Zdenko Kalin. Leta 2013 so spomenik skazili vandali, ko so ukradli bronasto poprsje. Od leta 2022 tam zato zdaj stoji kopija.
A najlepši spomenik Edvardu Šlajmerju ni bronasta skulptura: največje simbolično darilo Ljubljančanom je dejstvo, da se jih je večina rodila v stavbi, ki danes stoji na na Šlajmerjevi ulici.
Velik ljubitelj visokogorja
Poleg kirurgije je imel Edvard Šlajmer tudi strast do gora. V Vratih je imel vilo, ki mu jo je pomagal zgraditi Jakob Aljaž. Ko je bil tam, je vedno skrbel tudi za ponesrečence iz gora. Planinci so kmalu spoznali potrebo po stalni reševalni ekipi, neodvisni od prisotnosti dr. Šlajmerja v Vratih, zato je bil dr. Šlajmer neposredno odgovoren za ustanovitev gorske reševalne službe, kakršno poznamo še danes.
Častni meščan
Dr. Edvard Šlajmer je častni meščan mesta Ljubljana postal leta 1914.
